Spremembe pokritosti dna z morskimi travniki v Semedelskem zalivu v obdobju 2009–2015 // The changes of seagrass meadows on the Semedela Bay seabed in the period 2009–2015
DOI:
https://doi.org/10.3986/GV90204Keywords:
morske trave, morski travnik, ekološko stanje, GIS, Badaševica, Semedelski zaliv // seagrasses, marine meadow, ecological state, Semedela BayAbstract
Prispevek predstavlja rezultate večletnega preučevanja razširjenosti in spreminjanja površine morskih travnikov in zaplat morskih trav v Semedelskem zalivu. V preteklosti je preučevanje morskih travnikov zahtevalo uporabo zamudnih metod in dalo le okvirne podatke, uporaba sodobnih načinov zajemanja podatkov in GIS-orodij pa omogoča obsežnejše raziskave in natančnejše podatke. S sonarskim snemanjem in fotografiranjem iz zraka smo pridobili podatke, ki smo jih s pomočjo geografskih informacijskih sistemov analizirali in ugotovili, da se površina dna v Semedelskem zalivu pokritega z morskimi travniki povečuje, kar kaže na izboljšanje kakovostnega stanja obalnega morja, zlasti na manjšo motnost vode in manjši dotok hranil s kopnega. Obseg večjih morskih travnikov se je v obdobju 2009–2015 povečal za 8,6 ha ter danes pokrivajo že 45,6 % dna. Morski travniki so se v največji meri povečali s pomikom spodnje meje v globlje dele zaliva in z razraščanjem posameznih zaplat v izlivnem območju Badaševice.
The paper presents the results of a several-year long research of the range and changes in the extent of marine meadows and patches of seagrass in the Semedela Bay (Slovenia). In the past, such investigation required the use of time-consuming methods and resulted only in raw data, whereas the use of modern methods of collecting data and the GIS tools enable more extensive research and give more accurate data. Sonar mapping and air photography provided information which we analysed by means of Geographic Information Systems. We have established that the extent of the marine meadows in the Semedela Bay has been increasing, which indicates that the quality of the coastal seawater has improved; particularly its cloudiness has decreased and so has the inflow of nutrient matter from the land. The extent of larger marine meadows increased in the 2009–2015 period by 8.6 ha, so that nowadays they cover as much as 45.6 % of the seabed. They mostly have been enlarged by moving the lower border into deeper parts of the Semedela Bay and by growing individual patches in the mouth area of the river Badaševica.
References
Barsanti, M., Delbono, I., Ferretti, O., Peirano, A., Bianchi C. N., Morri, C. 2007: Measuring change of Mediterranean coastal biodiversity: diachronic mapping of the meadow of the seagrass Cymodocea nodosa (Ucria) Ascherson in the Gulf of Tigullio (Ligurian Sea, NW Mediterranean). Hydrobiologia 580-1. DOI: https://doi.org/10.1007/s10750-006-0467-7
Cancemi, G., Buia, M. C., Mazzella, L. 2002: Structure and growth dynamics of Cymodocea nodosa meadows. Scientia Marina 66-4. DOI: https://doi.org/10.3989/scimar.2002.66n4365
Dennison, W. C., Orth, R. J., Moore, K. A., Stevenson, J. C., Carter, V., Kollar, S., Bergstrom, P. W., Batiuk, R. A. 1993: Assessing water quality with submersed aquatic vegetation. BioScience 43-2. DOI: https://doi.org/10.2307/1311969
Duarte, C. M. 2002: The future of seagrass meadows. Environmental Conservation 29-2. DOI: https://doi.org/10.1017/S0376892902000127
Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji). Uradni list Evropske unije L 164. Luksemburg. Medmeržje: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32008L0056&from=SL (1. 2. 2018).
Finkl, C. W., Makowski, C. 2014: Remote sensing and Modeling: Advances in Coastal and Marine Resources. Cham. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-319-06326-3
Johnston, C. A. 1990: GIS: more than just a pretty face. Landscape Ecology 4-1. DOI: https://doi.org/10.1007/BF02573946
Krause-Jensen, D., Queresma A. L., Cunha, A. H., Greve, T. M. 2004: How are seagrass distribution and abundance monitored. European Seagrasses: An Introduction to Monitoring and Management. Medmrežje: http://www.seagrasses.org/handbook/european_seagrasses_high.pdf (1. 2. 2018).
Kovačič, G., Brečko Grubar, V., Kolega, N. 2016: Vpliv podnebnih sprememb na količine vode in poplave morja v slovenski Istri. Geografski vestnik 88-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV88102
Kovačič, G. 2016: Trendi pretokov rek jadranskega povodja v Sloveniji brez Posočja. Geografski vestnik 88-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV88201
Lathrop, R. G., Styles, R. M., Seitzinger, S. P., Bognar, J. A. 2001: Use of GIS mapping and modeling approaches to examine the spatial distribution of seagrasses in Barnegat Bay, New Jersey. Estuaries 24-6A. DOI: https://doi.org/10.2307/1353181
Lipej, L., Turk, R., Makovec, T. 2006: Ogrožene vrste in habitatni tipi v slovenskem morju. Ljubljana.
Malačič, V. 1994: Razvojni projekt občine Koper 2020: varstvo morja in priobalnega pasu. Raziskovalno poročilo, Morska biološka postaja Inštituta za biologijo. Piran.
Moškon, S., Žibert, J., Kavšek, B. 2015: Kartiranje morskih travnikov s podatki mnogosnopnega sonarja. Geografski vestnik 87-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV87106
Orfanidis, S., Papathanasiou, V., Gounaris, S. 2007: Body size descriptor of Cymodocea nodosa indicates anthropogenic stress in coastal ecosystem. Transitional Waters Bulletin 1-2. DOI: https://doi.org/10.1285/i1825229Xv1n2p1
Orožen Adamič, M. 2002: Geomorfološke značilnosti Tržaškega zaliva in obrobja. Dela 18. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.18.143-155
Oštir, K. 2006: Daljinsko zaznavanje. Ljubljana.
Peterlin, M. (ur.) 2013: Načrt upravljanja morskega okolja: Začetna presoja morskih voda v pristojnosti Republike Slovenije, Bistvene lastnosti in značilnosti morskih voda. Inštitut za vode Republike Slovenije. Ljubljana.
Digitalni model globin. Harpha sea, d. o. o. Koper. Koper, 2008.
Podatki o priključenosti objektov na kanalizacijski sistem v Mestni občini Koper. Marjetica Koper. Koper, 2017.
Poklar, M., Brečko Grubar, V. 2013: Geografska presoja vplivov kmetijstva in poselitve v porečju Badaševice na kakovost morja v Semedelskem zalivu. Geografski vestnik 85-2.
Poklar, M. 2015: Metodologija geografskega raziskovanja stika sladkovodnega in morskega okolja na primeru Semedelskega zaliva. Doktorsko delo, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem. Koper.
Remillard, M. M., Welch, R. A. 1992: GIS technologies for aquatic macrophyte studies: I. Database development and changes in the aquatic environment. Landscape Ecology 7-3. DOI: https://doi.org/10.1007/BF00133307
Robbins, B. D. 1996: Quantifying temporal change in seagrass areal coverage: The use of GIS and low resolution aerial photography. Aquatic Botany 58, 3-4. DOI: https://doi.org/10.1016/S0304-3770(97)00039-9
Soczka Mandac, R., Bogunović, B., Žagar, D., Faganeli, J. 2014: Riverine impact on the thermohaline properties, turbidity and suspended solids in a shallow bay (Bay of Koper, northern Adriatic Sea). Acta Adriatica 55-2.
Soczka Mandac, R., Faganeli, J. 2015: Deposition of riverine suspended solids in a shallow bay (Bay of Koper, Gulf of Trieste, northern Adriatic Sea). Journal of Soils and Sediments 15-12. DOI: https://doi.org/10.1007/s11368-015-1146-y
Steinman, F., Gosar, L., Rajar, R., Kompare, B., Banovec, P., Pogačnik, N. 2004: Strokovne podlage za lokacijski načrt »Marina in komunalni privezi« v Kopru: maritimna študija. Končno poročilo, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana.
Telesca, L., Belluscio, A., Criscoli, A., Ardizzone, G., Apostolaki, E. T., Fraschetti, S., Gristina, M., Knittweis, L., Martin, C. S., Pergent, G., Alagna, A., Badalamenti, F., Garofalo, G., Gerakaris, V., Pace, M. L., Pergent-Martini, C., Salomidi, M. 2015: Seagrass meadows (Posidonia oceanica) distribution and trajectories of change. Scientific Reports 5. DOI: https://doi.org/10.1038/srep12505
Turk, V., Bajt, I., Mozetič, P., Poje, M., Ramšak, A., Šiško, M., Malej, A. 2010: Program spremljanja kakovosti morja in vnosov onesnaženja s kopnega v skladu z Barcelonsko konvencijo v letu 2010. Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana. Medmrežje: http://www.arso.gov.si/vode/morje/Barcelonska_2010.pdf (1. 2. 2018).
Virnstein, R., Avery, W. M., Johansson, R. O. 2000: On defining the “edge” of a seagrass bed. Reports 145. Medmrežje: https://scholarcommons.usf.edu/basgp_report/145 (1. 2. 2018).
Downloads
Published
How to Cite
Issue
Section
License
All moral rights are retained by the author for copyright work submitted for publication in Geografskivestnik. The author transfers all material rights to reproduction and distribution in Slovenia and in other countries to the publisher free of charge, without time limit, for all cases, for unlimited numbers of copies, and for all analog and digital media without exception. If the article is not in line with the instructions for publication, the author shall permit the publisher to adapt the article accordingly. The publisher shall ensure that, given sufficient funds for printing, all positively reviewed articles shall be published in Geografski vestnik, generally in the sequence in which they are received and in line with the balanced distribution of articles by section. Commissioned articles may be published at any time regardless of the date they are received.No authorship fee is paid for articles in Geografski vestnik. Authors are entitled to one free copy of the publication.
Za avtorsko delo, poslano za objavo v Geografski vestnik, vse moralne avtorske pravice pripadajo avtorju, materialne avtorske pravice reproduciranja in distribuiranja v Republiki Sloveniji in v drugih državah pa avtor brezplačno, enkrat za vselej, za vse primere, za neomejene naklade in za vse analogne in digitalne medije neizključno prenese na izdajateljico. Če avtorsko delo ni v skladu z navodili za objavo, avtor dovoljuje izdajateljici, da avtorsko delo po svoji presoji ustrezno prilagodi. Izdajateljica poskrbi, da se vsi prispevki s pozitivno recenzijo, če so zagotovljena sredstva za tisk, objavijo v Geografskem vestniku, praviloma v skladu z vrstnim redom prispetja prispevkov in v skladu z enakomerno razporeditvijo prispevkov po rubrikah. Naročeni prispevki se lahko objavijo ne gledena datum prispetja. Članki v reviji Geografski vestnik niso honorirani. Avtorju pripada 1 brezplačen izvod publikacije.
