Slovenski eksonimi v sosedstvu Slovenije // Slovenian exonyms in Slovenia's neighborhood
DOI:
https://doi.org/10.3986/GV91208Keywords:
zemljepisno ime, endonim, eksonim, slovenščina, slovenjenje, Italija, Avstrija, Madžarska, Jugoslavija, //, geographical name, endonym, exonym, Slovenian, slovenization, Italy, Austria, Hungary, YugoslaviaAbstract
Število slovenskih eksonimov po svetu se zmanjšuje z oddaljenostjo od Slovenije, zato naj bi bilo njihovo število največje prav v bližnjih državah Slovenije.
Na podlagi primerjalne analize zajetih zemljepisnih imen iz vseh pomembnejših atlasov sveta v slovenskem jeziku smo pripravili dve preglednici slovenskih eksonimov. Obsežnejša preglednica ima 5038 imen, bolj zgoščena pa 3819 imen. Vsak eksonim ima 35 vsebinskih rubrik.
V analizi slovenskih eksonimov v sosedstvu Slovenije, ki vključuje 9 bližnjih držav (Italija, Avstrija, Madžarska, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Srbija, Kosovo in Severna Makedonija), smo upoštevali 279 zemljepisnih imen. Med pomenski tipi eksonimov so najbolj pogoste kopenske reliefne oblike (27,6 %), med tipi slovenjenja pa eksonimi s popolnoma prevedenimi imeni (38,0 %). Med izvirnimi jeziki eksonimov prevladujeta italijanščina (46,2 %) in nemščina (30,8 %). Najbolj pogosti slovenski eksonimi iz sosedstva Slovenije v slovenskih besedilih (poleg imen držav) so: Rim za Roma, Benetke za Venezia, Dunaj za Wien in Budimpešta za Budapest. //
The number of Slovenian exonyms around the world decreases with distance from Slovenia, so their number is supposed to be the highest in Slovenian neighboring countries.
Based on a comparative analysis of geographical names from all important world atlases in Slovenian language we prepared two spreadsheets of Slovenian exonyms. Extensive spreadsheet has 5038 names and concise spreadsheet 3819 names. Each exonym has 35 thematic sections.
In the analysis of Slovenian exonyms in Slovenia's neighborhood, which includes 9 nearby countries (Italy, Austria, Hungary, Croatia, Bosnia and Herzegovina, Montenegro, Serbia, Kosovo and North Macedonia), we considered 279 geographical names. Land relief forms (27.6%) are the most numerous semantic type of exonyms and completely translated names (38.0%) are the most numerous slovenization type of exonyms. Among the original languages of exonyms Italian (46.2%) and German (30.8%) prevail. The most commonly used Slovenian exonyms from Slovenia's neighborhood in the Slovenian texts (besides the names of the countries) are: Rim ‘Rome’, Benetke ‘Venice’, Dunaj ‘Vienna’ and Budimpešta ‘Budapest’.
References
Kadmon, N. 2000: Toponymy: The Lore, Laws and Language of Geographical Names. New York.
Kladnik, D. 2009: Odprte dileme pomenske razmejitve izrazov endonim in eksonim. Geografski vestnik 81-1.
Kladnik, D., Bole, D. 2012: The life of Slovenian exonyms and their familiarity in the professional community. Acta geographica Slovenica 52-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS52204
Kladnik, D., Ciglič, R., Hrvatin, M., Perko, D., Repolusk, P., Volk Bahun, M. 2013: Slovenski eksonimi. Geografija Slovenije 24. Ljubljana.
Kladnik, D., Crljenko, I., Čilaš Šimpraga, A., Geršič, M. 2017: A comparison of Croatian and Slovenian exonyms. Acta geographica Slovenica 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4653
Kladnik, D., Perko, D. 2017: Ustreznejša raba slovenskih zemljepisnih imen. Geografski vestnik 89-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV89205
Kladnik, D., Perko, D. 2018: Velika in mala začetnica ter drugi problemi zapisovanja slovenskih zemljepisnih imen. Geografski vestnik 90-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV90207
Kladnik, D., Perko, D. 2019: Še nekaj problemov pisanja zemljepisnih imen v slovenskem jeziku. Geografski vestnik 91-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV91107
Kladnik, D., Urbanc, M., Fridl, J., Orožen Adamič, M., Perko, D. 2006: Ein Kartenfund in Slowenien und sein Faksimilendruck: Ein wichtiges Ereignis für Sloweniens und Österreichs historische Geographie. Mitteilungen der Österreichischen Geographischen Gesellschaft 148.
Orožen, F. 1899: Zemljepisni atlas za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom. Izdanje I. za Kranjsko in Primorsko v 7 zemljevidih. Dunaj.
Orožen, F. 1902: Zemljepisni atlas za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom. Izdanje II. s 14 zemljevidi in listom, razlagajočim 1. zemljevid. Dunaj.
Orožen, F. 1904: Zemljepisni atlas za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom. Izdanje I. za Štajersko in Koroško v 7 zemljevidih. Dunaj.
Perko, D., Jordan, P., Komac, B. 2017: Exonyms and other geographical names. Acta geographica Slovenica 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4891
Perko, D., Kladnik, D. 2017: Slovenian exonyms in North America. Acta geographica Slovenica 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4777
Urbanc, M., Fridl, J., Kladnik, D., Perko, D. 2006: Atlant and slovene national consciousness in the second half of the 19th century. Acta geographica Slovenica 46-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS46204
Additional Files
Published
Issue
Section
License
All moral rights are retained by the author for copyright work submitted for publication in Geografskivestnik. The author transfers all material rights to reproduction and distribution in Slovenia and in other countries to the publisher free of charge, without time limit, for all cases, for unlimited numbers of copies, and for all analog and digital media without exception. If the article is not in line with the instructions for publication, the author shall permit the publisher to adapt the article accordingly. The publisher shall ensure that, given sufficient funds for printing, all positively reviewed articles shall be published in Geografski vestnik, generally in the sequence in which they are received and in line with the balanced distribution of articles by section. Commissioned articles may be published at any time regardless of the date they are received.No authorship fee is paid for articles in Geografski vestnik. Authors are entitled to one free copy of the publication.
Za avtorsko delo, poslano za objavo v Geografski vestnik, vse moralne avtorske pravice pripadajo avtorju, materialne avtorske pravice reproduciranja in distribuiranja v Republiki Sloveniji in v drugih državah pa avtor brezplačno, enkrat za vselej, za vse primere, za neomejene naklade in za vse analogne in digitalne medije neizključno prenese na izdajateljico. Če avtorsko delo ni v skladu z navodili za objavo, avtor dovoljuje izdajateljici, da avtorsko delo po svoji presoji ustrezno prilagodi. Izdajateljica poskrbi, da se vsi prispevki s pozitivno recenzijo, če so zagotovljena sredstva za tisk, objavijo v Geografskem vestniku, praviloma v skladu z vrstnim redom prispetja prispevkov in v skladu z enakomerno razporeditvijo prispevkov po rubrikah. Naročeni prispevki se lahko objavijo ne gledena datum prispetja. Članki v reviji Geografski vestnik niso honorirani. Avtorju pripada 1 brezplačen izvod publikacije.
