Pomen varovanja vročih točk geodiverzitete za ohranitev biotske pestrosti na območju Nature 2000 v dolini reke Dragonje
DOI:
https://doi.org/10.3986/GV92201Keywords:
geodiverziteta, biodiverziteta, varstvo narave, Natura 2000, GIS, reka Dragonja, //, geodiversity, biodiversity, nature conservation, Dragonja riverAbstract
Namen prispevka je na varovanem območju Natura 2000 ovrednotiti geodiverziteto in podati smernice za vključitev v obstoječi sistem naravovarstva. Kot območje preučevanja je bilo izbrano porečje Dragonje. Na podlagi kartografskega gradiva in terenskega dela smo izdelali morfografski zemljevid območja, s pomočjo literature pa prilagodili metodo izračuna indeksa geodiverzitete v geografskih informacijskih sistemih. Končni rezultat je zemljevid indeksa geodiverzitete, na podlagi katerega smo določili vroče točke geodiverzitete. //
The importance of protection of geodiversity hotspots for the conservation of biodiversity in the Natura 2000 area in the Dragonja river valley
The purpose of the article is to evaluate geodiversity in Natura 2000 protected area and to provide guidelines for inclusion in the existing nature protection system. The Dragonja River basin (SW Slovenia) was selected as a study area. Based on cartographic material and field work we made a morphographic map of the area, and based on the literature we adjusted the method of calculating the geodiversity index in geographic information systems. The final result is a map of the geodiversity index, on the basis of which geodiversity hotspots were determined.
References
ARSO 2020. Medmrežje: https://www.arso.gov.si/narava/ (23. 10. 2020).
Breg, M. 2007: Environmental aspects of doline conservation and protection in Slovenia. Dela 28. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.28.43-57
Ciglič, R., Perko, D. 2013: Europe's landscape hotspots. Acta geographica Slovenica 53-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS53106
Čonč, Š. 2018: Vrednotenje geodiverzitete na območju doline reke Dragonje. Magistrsko delo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana.
Digitalni model višin 12,5. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2005.
Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst. Uradni list Evropskih skupnosti L 206/7 (22. 7. 1992). Bruselj. Medmrežje: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:31992L0043&from=SL (28. 10. 2020).
Dixon, G. 1995: Aspects of Geoconservation in Tasmania: A Preliminary Review of Significant Earth Features. Report to the Australian Heritage Commission, Occasional Paper no. 32. Hobart.
Dragonja 2020. Medmrežje: https://frisco-project.eu/sl/porecja/dragonja/ (20. 10. 2020).
Erhartič, B. 2007: Reliefne oblike kot geodiverziteta (geomorfološka naravna dediščina). Dela 28. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.28.59-74
Erhartič, B. 2010: Geomorphosite assessment. Acta geographica Slovenica 50-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS50206
Erhartič, B. 2012: Geomorfološka dediščina v Dolini Triglavskih jezer. Geografija Slovenije 23. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612545895
Erhartič, B., Zorn, M. 2012: Geodiversity and geomorphosite research in Slovenia. Geografski vestnik 84-1.
Geoparki 2020. Medmrežje: https://www.naravniparkislovenije.si/slo/zanimivosti/geoparki (19. 10. 2020).
Gray, M. 2004: Geodiversity: Valuing and Conserving Abiotic Nature. Chichester. DOI: https://doi.org/10.4000/geomorphologie.416
Gray, M. 2005: Geodiversity and geoconservation: What, why, and how? The George Wright Forum 22-3.
Gray, M., Gordon, J. E., Brown, E. J. 2013: Geodiversity and the ecosystem approach: the contribution of geoscience in delivering integrated environmental management. Proceedings of the Geologists' Association 124-4. DOI: https://doi.org/10.1016/j.pgeola.2013.01.003
Grčman, H., Vidic, N. J., Zupan, M., Lobnik, F., Jones, A., Montanarella L. (ur.) 2015: Tla Slovenije s pedološko karto v merilu 1: 250.000. Luksemburg, 2015. Medmrežje: http://soil.bf.uni-lj.si/projekti/pdf/atlas_final_2015.pdf (8. 10. 2020).
Guštin, B. 1987: Dragonja: naravna in kulturna dediščina: smernice za načrtovanje posegov. Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Piran.
Hidrografija – os vodotoka. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2007.
Hribar, A. 2009: Geomorfološka dediščina in varstvo narave. Seminarska naloga, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana.
Hribar, M., Šmid Hribar, M., Erhartič, B. 2011: Premislek o razvoju in zavarovanih območjih. Razvoj zavarovanih območij v Sloveniji, Regionalni razvoj 3. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612545826
Jenks, G. F. 1967: The data model concept in statistical mapping. International Yearbook of Cartography 7.
Kiernan, K. 1996: Conserving Geodiversity and Geoheritage: The Conservation of Glacial Landforms. Hobart.
Kozłowski, S. 2004: Geodiversity: the concept and scope of geodiversity. Przegląd geologiczny 52, 8-2.
Kropivšek, L. 2018: Vrednotenje geodiverzitete na območju Čemšeniške planine. Magistrsko delo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana.
Lesnik, B. 2016: Vrednotenje geodiverzitete na območju Rakiške planote. Diplomsko delo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana.
LiDAR. Ministrstvo za okolje in prostor. Ljubljana, 2011.
Myers, N., Mittermeier, R. A., Mittermeier, C. G., Fonseca, G. A. B., Kent, J. 2000: Biodiversity hotspots for conservation priorities. Nature 403. DOI: https://doi.org/10.1038/35002501
Naravne vrednote 2020. Medmrežje: https://zrsvn-varstvonarave.si/kaj-varujemo/naravne-vrednote/ (8. 10. 2020).
Natek, K., Repe, B., Stepišnik, U. 2012: Geomorfološke značilnosti morskega dna, obale in zaledja. Geografija stika Slovenske Istre in Tržaškega zaliva, GeograFF 12. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.4312/9789610600268
Ogrin, D. 1996: Podnebni tipi v Sloveniji. Geografski vestnik 68.
Orožen Adamič, M. 1970: Kako naj vrednotimo pokrajino? Proteus 33-4.
Ortofoto. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2017.
Panizza, M., Piacente, S. 1993: Geomorphological assets evaluation. Zeitschrift für Geomorphologie, N. F., Suppl. 87.
Park Škocjanske jame 2020. Medmrežje: http://www.park-skocjanske-jame.si/ (19. 10. 2020).
Pedološka karta. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana, 2016.
Perko, D., Ciglič, R. 2015: Slovenia as a European landscape hotspot. Acta Geobalcanica 1-2. DOI: https://doi.org/10.18509/AGB.2015.05
Perko, D., Hrvatin, M., Ciglič, R. 2017: Determination of landscape hotspots of Slovenia. Acta geographica Slovenica 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4618
Perko, D., Orožen Adamič, M. (ur.) 2001: Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana.
Perko, D., Zorn, M., Ciglič, R., Breg Valjavec, M. 2019: Changing river courses and border determination challenges: the case of the Slovenian-Croatian Border. Geospatial Challenges in the 21st Century. Cham. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-030-04750-4_11
Peterlin, S., Ravbar, M., Smerdu, R., Vardjan, F. 1976: Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije: stanje leta 1975. Ljubljana.
Pleničar, M., Polšak, A., Šikić, D. 1969: Osnovna geološka karta SFRJ 1 : 100.000, list Trst. Zvezni geološki zavod. Beograd.
Register naravnih vrednot. Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana, 2015.
Register naravnih vrednot. Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana, 2020.
Reynard, E., Coratza, P. 2007: Geomorphosites and geodiversity: a new domain of research. Geographica Helvetica 62-3. DOI: https://doi.org/10.5194/gh-62-138-2007
Riley, S. J., DeGloria, S. D., Elliot, R. 1999: A terrain ruggedness index that quantifies topographic heterogeneity. Intermountain Journal of Sciences 5.
Serrano, E., Ruiz-Flaño, P. 2007: Geodiversity: A theoretical and applied concept. Geographica Helvetica 62-3. DOI: https://doi.org/10.5194/gh-62-140-2007
Sharples, C. 1993: A Methodology for the Identification of Significant Landforms and Geological Sites for Geoconservation Purposes. Hobart.
Smrekar, A., Polajnar Horvat, K., Erhartič, B. 2016: The beauty of landforms. Acta geographica Slovenica 56-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.3039
Stepišnik, U., Repe, B. 2015: Identifikacija vročih točk geodiverzitete na primeru krajinskega parka Rakov Škocjan. Dela 44. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.44.45-62
Stepišnik, U., Repe, B., Ilc Klun, M. 2016: Vrednotenje izobraževalnega potenciala geodiverzitete na primeru Cerkniškega polja. Dela 47. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.47.5-39
Stepišnik, U., Trenchovska, A. 2016: Predlog kvantitativnega modela vrednotenja geodiverzitete na primeru krasa Zgornje Pivke, Slovenija. Dela 46. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.46.41-65
Stepišnik, U., Trenchovska, A. 2017: A New quantitative model for comprehensive geodiversity evaluation: the Škocjan Caves Regional Park, Slovenia. Geoheritage 10. DOI: https://doi.org/10.1007/s12371-017-0216-5
Tičar, J., Perko, D., Volk Bahun, M. 2018: Geodediščina in pokrajinska raznolikost Slovenije. Pokrajina v visoki ločljivosti, GIS v Sloveniji 14. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610501138
Trampuš T., Turk R., Vidmar B., Zega M. 2009: Strokovni predlog za zavarovanje Krajinskega parka Dragonja. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Piran. Piran.
Trenchovska, A. 2016: Inventarizacija in vrednotenje geodiverzitete na območju Kratova, Makedonija. Magistrsko delo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana.
Trobec, T. 2012: Hidrogeografske značilnosti obalnega pasu in zaledja. Geografija stika Slovenske Istre in Tržaškega zaliva, GeograFF 12. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.4312/9789610600268
Turk, I., Mežan, U. 2009: Varovana območja narave. Medmrežje: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/varovana-obmocja-narave-0 (23. 10. 2020).
Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000). Uradni list Republike Slovenije 49/2004, 110/2004, 59/2007, 43/2008, 8/2012, 33/2013, 35/2013, 39/2013, 3/2014, 21/2016, 47/2018. Ljubljana.
Uredba o zvrsteh naravnih vrednot. Uradni list Republike Slovenije 52/2002, 67/2003. Ljubljana.
Zakon o ohranjanju narave. Uradni list Republike Slovenije 56/1999, 96/2004, 61/2006, 8/2010, 46/2014, 21/2018, 31/2018, 82/2020. Ljubljana.
Zakon o ratifikaciji Konvencije o biološki raznovrstnosti. Uradni list Republike Slovenije 7/1996. Ljubljana.
Zavarovana območja 2020. Medmrežje: https://www.arso.gov.si/narava/zavarovana%20obmo%c4%8dja/ (19. 10. 2020).
Zorn, M. 2008: Erozijski procesi v slovenski Istri. Geografija Slovenije 18. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612545482
Zorn, M. 2009a: Erosion processes in Slovene Istria. Part 1, Soil erosion. Acta geographica Slovenica 49-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49102
Zorn, M. 2009b: Erosion processes in Slovene Istria. Part 2. Acta geographica Slovenica 49-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49203
Additional Files
Published
How to Cite
Issue
Section
License
All moral rights are retained by the author for copyright work submitted for publication in Geografskivestnik. The author transfers all material rights to reproduction and distribution in Slovenia and in other countries to the publisher free of charge, without time limit, for all cases, for unlimited numbers of copies, and for all analog and digital media without exception. If the article is not in line with the instructions for publication, the author shall permit the publisher to adapt the article accordingly. The publisher shall ensure that, given sufficient funds for printing, all positively reviewed articles shall be published in Geografski vestnik, generally in the sequence in which they are received and in line with the balanced distribution of articles by section. Commissioned articles may be published at any time regardless of the date they are received.No authorship fee is paid for articles in Geografski vestnik. Authors are entitled to one free copy of the publication.
Za avtorsko delo, poslano za objavo v Geografski vestnik, vse moralne avtorske pravice pripadajo avtorju, materialne avtorske pravice reproduciranja in distribuiranja v Republiki Sloveniji in v drugih državah pa avtor brezplačno, enkrat za vselej, za vse primere, za neomejene naklade in za vse analogne in digitalne medije neizključno prenese na izdajateljico. Če avtorsko delo ni v skladu z navodili za objavo, avtor dovoljuje izdajateljici, da avtorsko delo po svoji presoji ustrezno prilagodi. Izdajateljica poskrbi, da se vsi prispevki s pozitivno recenzijo, če so zagotovljena sredstva za tisk, objavijo v Geografskem vestniku, praviloma v skladu z vrstnim redom prispetja prispevkov in v skladu z enakomerno razporeditvijo prispevkov po rubrikah. Naročeni prispevki se lahko objavijo ne gledena datum prispetja. Članki v reviji Geografski vestnik niso honorirani. Avtorju pripada 1 brezplačen izvod publikacije.
