Zgodbe z »najlepše reke«: humanističnogeografski pogled na zgodovino razvoja in upravljanja turizma na Soči
DOI:
https://doi.org/10.3986/GV92202Keywords:
outdoor turizem, turizem v naravi, rafting, lokalnost, Zgornje Posočje, reka Soča, //, outdoor tourism, nature-based tourism, locality, Upper Soča valley, river SočaAbstract
V članku sta podana pregled in analiza razvoja turistične rabe reke Soče ter s tem povezanih upravljavskih praks. Turizem na Soči se je v treh desetletjih razvil od alternativne do izrazito množične tržne dejavnosti, Dolina Soče pa v mednarodno prepoznano outdoor destinacijo. Vzporedno s tem so se z zamikom sprejemali in spreminjali upravljavski ukrepi in pristopi. Na podlagi dolgoročnega etnografskega dela je v članku prikazano, ali in kako so se spreminjali vloga in stališča ključnih lokalnih akterjev ter interesnih skupin do upravljanja in razvoja turizma na Soči. Poleg za outdoor turizem značilnih upravljavskih vidikov (na primer varnost, infrastruktura, cena) je v ospredju vprašanje zaščite in smeri razvoja lokalne turistične ekonomije, ki se pojavi ob naraščajočem koriščenju omejenega vira v pogojih prostega pretoka ljudi, storitev in kapitala. //
Stories from the “most beautiful river«: a humanistic geographical perspective on the history of the development and management of tourism on the river Soča
The article presents an analysis of the development of the tourist use of the river Soča and the related management practices. In three decades, tourism on the Soča has developed from an alternative to mass tourism, while the Soča valley has become an internationally recognized outdoor destination. Management measures and approaches have been adopted and adapted with some delay. Based on long-term ethnographic fieldwork, the article presents whether and how the role and attitudes of the most important local actors and interest groups have changed in relation to the river tourism development and management. In addition to the typical management issues of outdoor tourism (e.g. safety, infrastructure, price), the focus is on the protection and development direction of the local tourism industry – an issue that often arises in cases of the increasing use of limited resources under conditions of free movement of people, capital and services.
References
Bianchi, R. V. 2003: Place and power in tourism development: tracing the complex articulations of community and locality. Pasos, Revista de Turismo y Patrimonio Cultural 1-1. DOI: https://doi.org/10.25145/j.pasos.2003.01.002
Bradaškja, B. Vranješ, M. 2013: Analysis of certain data on visitation to the tourist destination of the Julian Alps and Triglav National Park. Climate Change nad Management of Protected Areas. Portorož.
Buckley, R., Pickering, C., Weaver, D. B. 2003: Nature-Based Tourism, Environment, and Land Management. Wallingford.
Butler, R. W. 1980: The concept of the tourism area cycle of evolution: Implications for management of resources. The Canadian Geographer, 24-1. DOI: https://doi.org/10.1111/j.1541-0064.1980.tb00970.x
Butler, R. W. 2019. Overtourism and the tourism area life cycle. Overtourism: Issues, Realities and Solutions. Berlin. DOI: https://doi.org/10.1515/9783110607369-006
Cigale, D. 2007: Vplivi turizma v slovenskem alpskem svetu na vode. Dela 28. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.28.255-271
Cigale, D., Lampič, B., Mrak, I., Ogrin, M., Repe, B., Špes, M., Vintar Mally, K., Vrtačnik Garbas, K. 2009: Okoljski učinki prometa in turizma v Sloveniji. GeograFF 5. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.4312/9789610600404
Cigale, D., Lampič, B., Mrak, I. 2010: Turistični obisk in zavarovana območja – primer Triglavskega narodnega parka. Dela 33. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.33.75-96
Crang, M. 1998. Cultural Geography. London.
Crang, M., Cook, I. 2007: Doing Ethnographies. London. DOI: https://doi.org/10.4135/9781849208949
Daniels, S. 1985: Arguments for humanistic geography. The Future of Geography. London.
Gregory, D., Johnston, R., Pratt, G., Watts, M., Whatmore, S. (ur.) 2009: The Dictionary of Human Geography. London.
Hrovat, J. 2005: Sociološke razvojne perspektive trajnostnega razvoja v zgornjem toku reke Soče. Diplomsko delo, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Ljubljana.
Jackson, P. 1981: Phenomenology and social geography. Area 13-4.
Johnston, R., Gregory, D., Pratt, G., Watts, M. (ur.) 2000: The Dictionary of Human Geography. Oxford.
Lesjak, M., Vranješ, M., Uran Maravić, M., Juvan, E. 2020: Operativni načrt razvoja outdoor turizma Slovenije. Delovno gradivo. Portorož.
Mavri, R. 2018: Priporočila za trajnostno načrtovanje rekreacije na prostem v zavarovanih območjih Slovenije. Geografski vestnik 90-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV90103
Mavri, R. 2019: Trajnostno načrtovanje rekreacije na prostem v Triglavskem narodnem parku s poudarkom na socialni nosilni zmogljivosti. Dela 50. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.50.129-148
Massey, D. 1997: A global sense of place. Reading Human Geography: The Poetics and Politics of Inquiry. London.
Mihalič, T. 2006: Trajnostni turizem. Ljubljana.
Mihalič, T. 2020: Conceptualising overtourism: A sustainability approach. Annals of Tourism Research 84. DOI: https://doi.org/10.1016/j.annals.2020.103025
Mowforth, M., Munt, I. 2008: Tourism and Sustainability: Development, Globalisation and New Tourism in the Third World. New York.
Mrak, I. 2014: Ocena ranljivosti visokogorja kot osnova sonaravnemu razvoju turizma in rekreacije. Geografsko raziskovanje turizma v Sloveniji, GeograFF 15. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.4312/9789610600183
Norton, W. 2000: Cultural Geography: Themes, Concepts, Analyses. Oxford, New York.
Odlok o ureditvi športne plovbe na vodotokih. Uradno glasilo 5/1993. Nova Gorica.
Odlok o rabi in varovanju dostopnih mest za športno plovbo ob reki Soči. Uradno glasilo 6/2000. Nova Gorica.
Odlok o rabi in varovanju dostopnih mest za športno plovbo ob reki Soči. Uradni list Republike Slovenije 68/2003. Ljubljana.
Odlok o rabi in varovanju vstopno-izstopnih mest za športno plovbo ob reki Soči in njenih pritokih na območju od izvira Soče do Volčanskega mostu. Uradni list Republike Slovenije 18/2011. Ljubljana.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o rabi in varovanju vstopno izstopnih mest za športno plovbo ob reki Soči in njenih pritokih na območju od izvira Soče do Volčanskega mostu. Uradni list Republike Slovenije 40/2011. Ljubljana.
Odlok o določitvi plovbnega režima na reki Soči in na reki Koritnici. Uradni list Republike Slovenije 71/2014. Ljubljana.
Odlok o določitvi plovbnega režima na reki Soči in na reki Koritnici. Uradni list Republike Slovenije 24/2016. Ljubljana.
Pile, S. 1991: Practising interpretative geography. Transactions of the Institute of British Geographers 16-4. DOI: https://doi.org/10.2307/623030
Podatkovna baza Si-Stat. Statistični urad Republike Slovenije. Ljubljana, 2020. Medmrežje: https://pxweb.stat.si/SiStat. (17. 6. 2020).
Poslovni register Slovenije. Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Ljubljana, 2020. Medmrežje: https://www.ajpes.si/prs/ (15. 6. 2020).
Seamon, D., Lundberg, A. 2017: Humanistic geography. International Encyclopedia of Geography: People, the Earth, Environment and Technology. Chichester. DOI: https://doi.org/10.1002/9781118786352.wbieg0412
Strategija razvoja in trženja turizma v občini Bovec do leta 2025. Lokalna turistična organizacija Bovec. Bovec, 2016.
Swarbrooke, J. Beard, C., Leckie, S., Pomfret, G. 2003: Adventure Tourism: The New Frontier. Oxford.
Šumi, I. 2000: Kultura, etničnost, mejnost: konstrukcije različnosti v antropološki presoji. Ljubljana.
Weaver, D. 2006: Sustainable Tourism: Theory and Practice. Oxford.
Winter, P. L., Selin, S., Cerveny, L., Bricker, K. 2019: Outdoor recreation, nature-based tourism, and sustainability. Sustainability 12-1. DOI: https://doi.org/10.3390/su12010081
Zakon o spodbujanju razvoja turizma. Uradni list Republike Slovenije 13/2018. Ljubljana.
Zakon o plovbi po celinskih vodah. Uradni list Republike Slovenije 30/2002. Ljubljana.
Additional Files
Published
Issue
Section
License
All moral rights are retained by the author for copyright work submitted for publication in Geografskivestnik. The author transfers all material rights to reproduction and distribution in Slovenia and in other countries to the publisher free of charge, without time limit, for all cases, for unlimited numbers of copies, and for all analog and digital media without exception. If the article is not in line with the instructions for publication, the author shall permit the publisher to adapt the article accordingly. The publisher shall ensure that, given sufficient funds for printing, all positively reviewed articles shall be published in Geografski vestnik, generally in the sequence in which they are received and in line with the balanced distribution of articles by section. Commissioned articles may be published at any time regardless of the date they are received.No authorship fee is paid for articles in Geografski vestnik. Authors are entitled to one free copy of the publication.
Za avtorsko delo, poslano za objavo v Geografski vestnik, vse moralne avtorske pravice pripadajo avtorju, materialne avtorske pravice reproduciranja in distribuiranja v Republiki Sloveniji in v drugih državah pa avtor brezplačno, enkrat za vselej, za vse primere, za neomejene naklade in za vse analogne in digitalne medije neizključno prenese na izdajateljico. Če avtorsko delo ni v skladu z navodili za objavo, avtor dovoljuje izdajateljici, da avtorsko delo po svoji presoji ustrezno prilagodi. Izdajateljica poskrbi, da se vsi prispevki s pozitivno recenzijo, če so zagotovljena sredstva za tisk, objavijo v Geografskem vestniku, praviloma v skladu z vrstnim redom prispetja prispevkov in v skladu z enakomerno razporeditvijo prispevkov po rubrikah. Naročeni prispevki se lahko objavijo ne gledena datum prispetja. Članki v reviji Geografski vestnik niso honorirani. Avtorju pripada 1 brezplačen izvod publikacije.
