Rekreacijske dejavnosti na območju Slavnika – analiza mnenj izbranih deležnikov // Recreational activities in the area of Slavnik – analysis of the opinions of selected stakeholders

  • Mojca Cencič
  • Miha Koderman Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije
  • Valentina Brečko Grubar Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije
Keywords: rekreacijske dejavnosti, obremenitve okolja, degradacija, trajnostni razvoj, naravni spomenik Slavnik, //, recreational activities, environmental impacts, degradation, sustainable development, natural monument Slavnik

Abstract

Območje Slavnika je zaradi redkih in endemičnih rastlinskih in živalskih vrst zavarovano kot naravni spomenik državnega pomena. Z opazovanjem stanja na terenu in intervjuji s ključnimi deležniki smo preučili obremenitve okolja, ki nastajajo zaradi izvajanja različnih rekreacijskih dejavnosti ter opredelili pomanjkljivosti v upravljanju in sodelovanju deležnikov. Ugotovili smo, da se posledice množičnega obiska in različnih rekreacijskih dejavnosti najbolj kažejo v eroziji poti, poškodbah rastlinstva in onesnaženju z odpadki. Za trajnostni razvoj rekreacijskih dejavnosti na Slavniku bi bilo potrebno sodelovanje vseh »uporabnikov«, ozaveščanje in informiranje obiskovalcev, ključno vlogo pa bi morale prevzeti tudi pristojne lokalne in državne ustanove s sprejetjem ustreznih sistemskih rešitev. //

 

The area of Slavnik is protected as a natural monument of national importance due to the rare and endemic plant and animal species. The authors examined the environmental impacts of various recreational activities in this area by observing the situation along the hiking trails and with interviewing key stakeholders. Apart from most evident consequences of intense visitation and different recreational activities, such as soil erosion, vegetation damage, and waste pollution, the study identified inadequate environmental management and poor cooperation of stakeholders. The sustainable development of recreational activities in the Slavnik area would require the participation of all "users", as well as informing and raising awareness of visitors. Local and state institutions should also participate and take a more prominent role by adopting effective system solutions.

References

Atlas Okolja 2020. Medmrežje: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso (11. 5. 2020).

Cigale, D. 2004: Okoljski učinki turizma in rekreacije. Geografski obzornik 51-4.

Cigale, D. 2009: Turizem in rekreacija kot dejavnika okoljskih obremenitev. Okoljski učinki prometa in turizma v Sloveniji, GeograFF 5. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.4312/9789610600404

Čuješ, M. 2017: 39. spominski pohod na Slavnik in 60. let Tumove koče na Slavniku. Medmrežje: https://slovenijaplaninari.pzs.si/novica.php?pid=12089 (13. 4. 2019).

Goeft, U., Alder, J. 2009: Sustainable mountain biking: A case study from the southwest of western Australia. Journal of Sustainable Tourism 9-3. DOI: https://doi.org/10.1080/09669580108667398

Hammitt, W. E., Cole, D., Monz, C. A. 2015: Wildland Recreation: Ecology and Management. Chichester.

Jeršič, M. 2001: Okoljski vidiki planiranja rekreacije. Ljubljana.

Keršič Svetel, M. 2003. Razvoj v Alpah po načelih Alpske konvencije in Seviljske strategije. Slovenski alpski svet in Alpska konvencija. Ljubljana.

Lampič, B., Repe, B. 2009: Tipizacija prostora glede na prometno obremenjenost cest. Okoljski učinki prometa in turizma v Sloveniji, GeograFF 5. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.4312/9789610600404

Lovska družina Videž-Kozina 2019. Medmrežje: http://ld-videz-kozina.si/ (28. 5. 2019).

Mrak, I. 2009a: Značilnosti in okoljski vplivi gorništva. Okoljski učinki prometa in turizma v Sloveniji, GeograFF 5. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.4312/9789610600404

Mrak, I. 2009b: Sonaravni razvoj turizma in rekreacije v visokogorju. Doktorska disertacija, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana.

Mrak, I. 2014: Ocena ranljivosti visokogorja kot osnova sonaravnemu razvoju turizma in rekreacije. Geografsko raziskovanje turizma in rekreacije v Sloveniji, GeograFF 15. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.4312/9789610600183

Obalno planinsko društvo Koper 2018: Tumova koča. Medmrežje: https://opd.si/predstavitev/tumova-koca (19. 12. 2018).

Odlok o razglasitvi naravnih znamenitostih in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana. Uradne objave občin Ilirska Bistrica, Koper, Piran, Sežana 13/1992. Koper.

Ogrin, D. 1995: Podnebje slovenske Istre. Koper.

Perko, D., Orožem Adamič, M. (ur.) 1998: Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana.

Planinska zveza Slovenije 2019a: Planinske poti, Planinske koče. Medmrežje: https://www.pzs.si/vsebina.php?pid=57 (28. 2. 2019).

Planinska zveza Slovenije 2019b: Okolju in družinam prijazne planinske koče. Medmrežje: https://www.pzs.si/vsebina.php?pid=193 (19. 3. 2019).

Planinsko društvo Idrija 2019. Medmrežje: http://www.planinsko-drustvo-idrija.si/prepoved.html (6. 3. 2019).

Poročilo o stanju okolja v Mestni občini Koper. Koper, 2014. Medmrežje: https://www.koper.si/wp-content/uploads/2015/07/PORO%C4%8CILO-2014.pdf (14. 3. 2019).

Regional Obala 2018: Parkirišče pod Slavnikom: pohodnikom ponovno omogočeno brezplačno parkiranje. Medmrežje: https://www.regionalobala.si/novica/parkirisce-pod-slavnikom-pohodnikom-ponovno-omogoceno-brezplacno-parkiranje (29. 4. 2019).

Ruff, A. R., Mellors, O. 1993: The mountain bike–the dream machine? Landscape Research 18-3. DOI: https://doi.org/10.1080/01426399308706402

Sklep o kulturnih spomenikih in naravnih znamenitostih, ki so postali last Republike Slovenije. Uradni list Republike Slovenija 46/1996. Ljubljana.

Suhadolnik, G. 2017: Izlet na istrski Triglav s priljubljeno Tumovo kočo. Medmrežje: https://www.dnevnik.si/1042770580 (16. 3. 2019).

Špes, M. 2009: Promet in turizem na čereh pokrajinske občutljivosti Slovenije. Okoljski učinki prometa in turizma v Sloveniji, GeograFF 5. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.4312/9789610600404

Thurston, E., Reader, R. J. 2001: Impacts of experimentally applied mountain biking and hiking on vegetation and soil of a deciduous forest. Environmental Management 27-3. DOI: https://doi.org/10.1007/s002670010157

Zakonu o ohranjanju narave. Uradni list Republike Slovenije 56/1999. Ljubljana.

Zavod Republike Slovenije za varstvo narave 2018a: Naravni spomenik Slavnik. Medmrežje: http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=63&id_informacija=650 (20. 12. 2018).

Zavod Republike Slovenije za varstvo narave 2018b: Živeti na Kraškem robu. Medmrežje: https://zrsvn-varstvonarave.si/projekti/like/ (5. 3. 2019).

Published
2020-12-31
Section
Articles/članki