Prostorski vidiki financiranja kulture iz javnih sredstev v Sloveniji
DOI:
https://doi.org/10.3986/GV94101Keywords:
kulturni sektor, kulturne dejavnosti, ustvarjalne dejavnosti, kulturna dediščina, ustvarjalnost, ustvarjalno gospodarstvo, inovacije, //, cultural sector, cultural industries, creative industries, cultural heritage, creativity, creative economy, innovationAbstract
Financiranje kulturnih dejavnosti na državni ravni je bilo v zadnjih letih v Sloveniji razmeroma dobro preučeno. Kljub temu pa se dosedanje raziskave niso ukvarjale z vprašanjem lokalnega in regionalnega razvoja. Namen članka je prikazati prostorske vidike financiranja kulturnih dejavnosti iz javnih sredstev Republike Slovenije v obdobju 2007–2018. V ta namen smo preučili podatke Ministrstva za finance o proračunih občin. Rezultati prikazujejo vlaganja občin v kulturni sektor skozi čas, kar je v glavnem sledilo makroekonomskim težnjam. Prostorsko gledano se prikazujejo razlike v višini in načinu vlaganj v kulturne dejavnosti glede na razvitost občin. Statistična analiza je pokazala šibko, vendar statistično značilno in pozitivno povezanost vlaganj občin v kulturne dejavnosti s kazalniki razvitosti občin. //
Spatial aspects of financing culture from public funds of the Republic of Slovenia
The financing of cultural industries at the state level has been relatively well studied in Slovenia in recent years. Nevertheless, research has not yet addressed the issue of local and regional development. The aim of this article is to present the spatial aspects of the financing of cultural industries from public funds in the Republic of Slovenia in the period 2007–2018. For this purpose, we have analysed the data of the Ministry of Finance on municipal budgets. The results show the municipalities’ investments in the cultural sector over time, which mainly followed macroeconomic trends. Spatially, the differences in the amount and type of investment in cultural industries are shown according to the development of the municipalities. Statistical analysis showed a weak but statistically significant and positive correlation between municipal investments in cultural industries and indicators of municipal development.
References
Aggarwal, R., Goodell, J. W. 2014: Culture, institutions, and financing choices: How and why are they related? Research in International Business and Finance 31. DOI: https://doi.org/10.1016/j.ribaf.2013.09.002
Analiza financiranja kulture. Ministrstvo za kulturo. Ljubljana, 2017. Medmrežje: https://e-uprava.gov.si/download/edemokracija/datotekaVsebina/336435?disposition=inline (15. 5. 2020).
Andersson, Å. 1985: Creativity and regional development. Papers of the Regional Science Association 56-1 DOI: https://doi.org/10.1007/BF01887900
Bole, D. 2004: Daily mobility of workers in Slovenia. Acta geographica Slovenica 44-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS44102
Dijkstra, L., Poelman, H. 2014: A harmonised definition of cities and rural areas: the new degree of urbanisation. Regional Working Paper 1-2014. Medmrežje: https://ec.europa.eu/regional_policy/sources/work/2014_01_new_urban.pdf (16. 6. 2022).
Evans, M. 2014: Are the arts the economic engine of affluence? Public Administration Review 74-3. DOI: https://doi.org/10.1111/puar.12223
Evans, Y., Smith, A. 2006: Surviving at the margins? Deindustrialisation, the creative industries, and upgrading in London’s garment sector. Environment and Planning A38-12. DOI: https://doi.org/10.1068/a38285
Financiranje občin. Medmrežje: https://www.gov.si/teme/financiranje-obcin/ (8. 6. 2020).
Grodach, C. 2011: Art spaces in community and economic development: Connections to neighborhoods, artists, and the cultural economy. Journal of Planning Education and Research 31-1. DOI: https://doi.org/10.1177/0739456X10391668
Kozina, J. 2018: Demographic characteristics of creative workers: under-activated development potentials in Slovenia? Acta geographica Slovenica 58-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4602
Kozina, J., Bole, D. 2018: Kje prebivajo in delujejo kulturni ustvarjalci? Širjenje in razpršitev kulturnih prostorov v Sloveniji. Družboslovne razprave 34-87.
Kozina, J., Clifton, N. 2019: City-region or urban-rural framework: what matters more in understanding the residential location of the creative class? Acta geographica Slovenica 59-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.5137
Kušar, S. 2005: Manj razvita območja kot element politike skladnejšega regionalnega razvoja v Sloveniji: pretekle izkušnje in prihodnji izzivi. Dela 24. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.24.113-124
Portal slovenskih splošnih knjižnic, 2022. Medmrežje: https://www.knjiznice.si/sistem-splosnih-knjiznic/organiziranost/ (15. 2. 2022).
Pravilnik o programski klasifikaciji izdatkov občinskih proračunov. Uradni list Republike Slovenije 108/2008. Ljubljana.
Proračunski priročnik za pripravo proračunov občine za leti 2020 in 2021. Ministrstvo za finance. Ljubljana, 2019. Medmrežje: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MF/Proracun-direktorat/DP-SSFLS/Prirocniki/pror-prir-obcine-20-21.pdf (8. 6. 2020).
Ravbar, M. 1997: Slovene cities and suburbs in transformation. Geografski zbornik 37.
Ravbar, M. 2011: Creative social groups in Slovenia: contribution to geographic studying of human resources. Acta geographica Slovenica 51-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS51204
Ravbar, M., Razpotnik, N. 2008: Geografska analiza razvojnih dejavnikov v Sloveniji: ustvarjalnost in naložbe. Geografski vestnik 80-2.
Rokodelski center Ribnica. Ribnica, 2022. Medmrežje: https://www.rokodelskicenter-ribnica.si/ (12. 2. 2022).
Srakar, A. 2015: Financiranje kulture v Sloveniji in ekonomski učinki slovenske kulture v letih 1997–2014. Likovne besede, posebna izdaja.
Stražišar, N., Strnad, B., Štemberger, P. 2015: Nacionalni računi o gospodarski krizi v Sloveniji. Medmrežje: https://www.stat.si/dokument/8669/nacionalni%20racuni%20o%20gospodarski%20kriziinternet.pdf (7. 4. 2020).
Škrbič, U. 2016: Vpliv reorganizacije ministrstev na njihovo delovanje. Diplomsko delo, Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani. Ljubljana.
Trupiano, G. 2005: Financing the culture in Italy. Journal of Cultural Heritage 6-4. DOI: https://doi.org/10.1016/j.culher.2005.04.004
Uredba o metodologiji za določitev razvitosti občin. Uradni list Republike Slovenije 78/2019. Ljubljana.
Verbič, M., Srakar, A., Majcen, B., Čok, M. 2016: Slovenian public finances through the financial crisis. Teorija in praksa 53-1.
Zaključni račun proračuna. Direktorat za proračun. Ljubljana. Medmrežje: https://www.gov.si/teme/zakljucni-racun-proracuna/ (8. 6. 2020).
Zakon o financiranju občin. Uradni list Republike Slovenije 57/2008. Ljubljana.
Zakon o javnih financah. Uradni list Republike Slovenije 11/2011. Ljubljana.
Zakon za uravnoteženje javnih financ. Uradni list Republike Slovenije 40/2012. Ljubljana.
Downloads
Published
How to Cite
Issue
Section
License
All moral rights are retained by the author for copyright work submitted for publication in Geografskivestnik. The author transfers all material rights to reproduction and distribution in Slovenia and in other countries to the publisher free of charge, without time limit, for all cases, for unlimited numbers of copies, and for all analog and digital media without exception. If the article is not in line with the instructions for publication, the author shall permit the publisher to adapt the article accordingly. The publisher shall ensure that, given sufficient funds for printing, all positively reviewed articles shall be published in Geografski vestnik, generally in the sequence in which they are received and in line with the balanced distribution of articles by section. Commissioned articles may be published at any time regardless of the date they are received.No authorship fee is paid for articles in Geografski vestnik. Authors are entitled to one free copy of the publication.
Za avtorsko delo, poslano za objavo v Geografski vestnik, vse moralne avtorske pravice pripadajo avtorju, materialne avtorske pravice reproduciranja in distribuiranja v Republiki Sloveniji in v drugih državah pa avtor brezplačno, enkrat za vselej, za vse primere, za neomejene naklade in za vse analogne in digitalne medije neizključno prenese na izdajateljico. Če avtorsko delo ni v skladu z navodili za objavo, avtor dovoljuje izdajateljici, da avtorsko delo po svoji presoji ustrezno prilagodi. Izdajateljica poskrbi, da se vsi prispevki s pozitivno recenzijo, če so zagotovljena sredstva za tisk, objavijo v Geografskem vestniku, praviloma v skladu z vrstnim redom prispetja prispevkov in v skladu z enakomerno razporeditvijo prispevkov po rubrikah. Naročeni prispevki se lahko objavijo ne gledena datum prispetja. Članki v reviji Geografski vestnik niso honorirani. Avtorju pripada 1 brezplačen izvod publikacije.
