Protagonisti socialne geografije: slovenska pomlad
DOI:
https://doi.org/10.3986/GV93204Keywords:
socialna geografija, zgodovina geografije, Slovenija, //, social geography, history of geography, SloveniaAbstract
Socialna geografija, ki pri obravnavi kulturne pokrajine v ospredje postavlja človeka in interes skupnosti, je bila deležna obilo internih kritik in priznanj. Kresala so se strokovna mnenja, ki so zadevala teorijo in metodologijo socialne geografije, v kateri pa pripadniki zadnjih dveh generacij geografov niso sodelovali. Izpostaviti velja, da so bili sodelavci nekdanjega Inštituta za geografijo Univerze v Ljubljani z uporabo socialnogeografskih metod, za svoje delo deležni priznanj domače in tuje javnosti. Iz zabeležk v strokovnih periodikah je mogoče razbrati, da je omenjeni inštitut med letoma 1970 in 2000 (so)organiziral 13 posvetov z mednarodno udeležbo in, da je 16 sodelavcev inštituta dalj časa predavalo/raziskovalo na tujih univerzah. Iz virov povzemamo tudi, da so v tem obdobju slovenski geografi poročali na kar 104 konferencah v tujini in objavili 324 člankov v uglednih mednarodnih strokovnih revijah oziroma monografijah. Registriranih je bilo 44 gostovanj predavateljev iz tujine in spremljanje 25 ekskurzij študentov iz tujih univerzitetnih središč pri nas; vzpostavljeni so bili tesni stiki s kolegi iz nemških, avstrijskih, italijanskih in ameriških univerz. V tem in soslednem obdobju 21. stoletja je slovenska geografija ponotranjila socialnogeografsko teorijo, izkazala pa se je tudi pri uveljavljanju slovenske znanosti in prepoznavanju Slovenije kot suverene države. S prepletom socialne, etnične in političnogeografske raziskovalne vneme, ki je dajala prednost raziskavam v obmejnih in marginalnih območjih, je slovenska socialna geografija v mednarodni skupnosti beležila poseben status (in naziv). Navkljub ukinitvi inštituta leta 2002 socialnogeografska misel še živi v številnih vsebinsko pestrih raziskavah, ki vključujejo tudi sodobne metodološke pristope. //
The protagonists of social geography: the Slovenian spring
Social geography, which puts people and group interest at the forefront when dealing with the cultural landscape, has received a lot of internal criticism, but within the former Institute of Geography of the University of Ljubljana, led by Vladimir Klemenčič, it researched and recorded successes. Between 1970 and 2000, 13 conferences with international participation were organised in Slovenia, Slovene geographers reported at 93 conferences abroad, 16 associates lectured/researched at foreign universities for a longer period of time, 25 student excursions and 44 guest lectures were registered. At the same time, during this period, geographers published 324 articles in foreign professional journals and monographs and established close contacts with 50 colleagues, mainly from Germany, Austria, Italy, France, United Kingdom and North America (United States and Canada). Social geography has proved itself in the promotion of Slovene science internationally as Slovenia became a sovereign nation-state in 1991. With a mix of social-, ethnic- and political-geographical research that favoured research in border and marginal areas, it has achieved a special status in the international professional community. Often, in particular in East/Central Europe, it has been called “The Slovenian School of Social Geography”. Despite of the closing of the Institute of Geography of the University of Ljubljana in 2002 the leading institution of socio-geographical research, socio-geographical thought still lives on in many partial research projects, which, in addition, include contemporary methodological approaches.
References
Albrecht V., Drozg, V. (ur.) 2008: Slowenien. Transformationen und kleinräumige Vielfalt. Frankfurt am Main.
Bätzing, W. 2003: Die Alpen. Geschichte und Zukunft einer europäischen Kulturlandschaft. München.
Bufon, M. 1997: Prostorski aspekti manjšinske problematike v luči socialnogeografskega in političnogeografskega proučevanja. Dela 12. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.12.143-161
Bufon, M. 2001: Geografija obmejnosti, čezmejne regije in oblike čezmejne povezanosti. Geografski vestnik 73-1.
Crkvenčić, I. 1977: Socialno-geografski aspekti transformacije naših agrarnih područja. Geografski vestnik 49.
Dolgan-Petrič, M. (ur.) 1994: Vloga slovenske geografije v mednarodni promociji Slovenije: bibliografija v tujini objavljenih del slovenskih geografov: 1989–1994. Ljubljana.
Drozg, V. 1991: Gestalt teorija in geografsko proučevanje. Geografski vestnik 63.
Drozg, V. 2020: Vpogled v socialno geografijo. Maribor.
Fridl, J., Kladnik, D., Orožen Adamič, M., Perko, D. (ur.) 1998: Geografski atlas Slovenije. Ljubljana.
Gams, I. 1970: Univerzalna ali nacionalna geografija. Geografski vestnik 42.
Gams, I., Lovrenčak, F., Ingolič, B. 1971: Krajna vas. Študija o prirodnih pogojih in agrarnem izkoriščanju krasa. Geografski zbornik 52.
Gams, I. 1983: Stanje in perspektive slovenske raziskovalne geografije. Geografski vestnik 55.
Gams, I., Vrišer, I. (ur.) 1998: Geografija Slovenije, Ljubljana.
Gosar, A. 2019: Slovenska (družbena) geografija v mednarodnem okolju ob zatonu 20. stoletja. Razvoj geografije na Slovenskem: 100 let študija geografije na Univerzi v Ljubljani. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.4312/9789610602385
Gosar, A. 2021: Protagonisti socialne geografije: začetki. Geografski vestnik 93-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV93105
Guštin, Š., Potočnik Slavič, I. 2015: Prepoznavanje in prostorska razmestitev konfliktov na podeželju. Geografski vestnik 87-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV87105
Ilešič, S. 1973: Za regionalno kompleksnost v geografski teoriji in praksi (Ob novi knjigi V. A. Anučina). Geografski vestnik 45.
Ilešič, S. 1974: Načelna razglabljanja o geografiji v socialistični Evropi. Geografski vestnik 46.
Ilešič, S. 1979: Misli o slovenski geografiji med Mariborom 1954 in Mariborom 1978. Mariborsko Podravje: 11. zborovanja slovenskih geografov. Maribor.
Jeršič, M. 1970: Odprtost mej kot dejavnik v razvoju slovenskih obmejnih regij: 1. del, Analiza čezmejnih tokov s posebnim ozirom na slovenske obmejne regije. Elaborat, Inštitut za geografijo Univerze. Ljubljana.
Jordan, P. 2002: National- und Regionalatlanten und nationale/regionale Identität. Geografski vestnik 74-2.
Jordan, P. (ur.) 2017: 10 Years of EU Eastern Enlargement: The Geographical Balance of a Courageous Step. ISR-Forschungsberichte 42. Wien.
Kladnik, D. 2019: Razvoj slovenske geografije - obdobje po osamosvojitvi Slovenije. Retrospektive 2, 2-3.
Klemenčič, M. M. 1987: Sistemska teorija: pot k novi regionalni geografiji? Teorija in metodologija regionalne geografije. Dela 4. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.4.32-40
Klemenčič, M. M. 1992: Kaos in geografija. Geografski vestnik 64.
Klemenčič, M. M. (ur.) 1997: Socialnogeografski problemi: posvečeno 70. letnici prof. Vladimirja Klemenčiča. Dela 12. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.12
Klemenčič, V. 1989: Med antropogeografijo in socialno geografijo na ljubljanski univerzi. Dela 6. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.6.22-29
Klemenčič, V. 1991: Tendence spreminjanja slovenskega podeželja. Geografski vestnik 63.
Klemenčič, V. 2009a: O dilemah in dejanskem stanju slovenske geografije v času delovanja tretje generacije slovenskih geografov. Geografski vestnik 81-2.
Klemenčič, V. 2009b: Družbena/socialna geografija na univerzi v Ljubljani v luči preteklega in sodobnega dogajanja v slovenski družbi. Dela 32. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.32.19-32
Kostrowicki, J. 1977: On the synthesis in modern geography. Geografski vestnik 49.
Krevs, M. 1998: Vpliv izbora prostorske enote na rezultate geografskih statističnih analiz. Geografski vestnik 70.
Krušič, M. (ur.) 1995: Slovenija. Turistični vodnik. Ljubljana.
Lapuh, L. 2017: Teoretično in terminološko o konceptu prožnosti. Geografski vestnik 89-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV89203
Logar, E. 2020: Raznolikost opredeljevanja in preučevanja socialnega kapitala v geografiji in sorodnih znanstvenih vedah. Geografski vestnik 92-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV92205
Maier, J. , Belec, B. (ur.) 1992: Slowenien auf dem Weg in die Marktwirtschaft. Arbeitsmaterialien zur Raumordnung und Raumplanung 108. Bayreuth.
Maier, J., Pak, M., Gosar, A., Rus, A., Schübel, S., Weber, W. 1994: Kommunalwirtschaftliches Entwicklungskonzept für die Gemeinde Domžale/Slowenien: Ergebnisse eines gemeinsamen Gelände-Praktikums der Universitäten Bayreuth und Ljubljana in enger Kooperation mit der Wirtschaft. Arbeitsmaterialien zur Raumordnung und Raumplanung 140. Bayreuth.
Marot, N. 2011: Uporaba metode fokusnih skupin v prostorskem načrtovanju. Geografski vestnik 83-1..
Mlekuž, J. 2004: Življenjska pripoved migrantke Luise: prispevek za “drugačno” družbeno geografijo. Geografski vestnik 76-1.
Moritsch, A., Zimmermann, F., Bufon, M., Gosar, A., Gradišar, B., Dolgan-Petrič, M. 1998: Innovatives Tourismus-Baustein-Konzept im Dreiländereck Italien, Slowenien, Österreich als Pilotprojekt für nachhaltige, grenzüberschreitende Tourismusentwicklung in peripheren Regionen. Klagenfurt.
Moritsch, A., Krahwinkler, H. (ur.) 2001: Alpen-Adria. Zur Geschichte einer Region. Celovec.
Neuss, B., Jurczek, P., Hilz, W. 2002: Zwischenbilanz der EU-Osterweiterung - Slowenien, Slowakei und Tschechien als Beispiele. Beiträge zu einem politik- und regional-wissenschaftlichen Symposium an der TU Chemnitz. Occasional papers 24. Tübingen.
Neuss, B. 2015: Kroatien in der EU: Stand und Perspektiven. Chemnitzer Schriften zur europäischen und internationalen Politik 8. Chemnitz.
Pagnini, M.-P. 2005: Borders 3: Mountains Without Borders. Working papers: International Scientific Conference 1. Trieste.
Pak, M., Bervar, G. 1971: Geografski učinki socialne deformacije v nekaterih predelih slovenskih mest. Geografski vestnik 43.
Pak, M. 1981: Nekaj misli o položaju v slovenski geografiji. Geografski vestnik 53.
Pak, M. (ur.) 1986: Geografsko proučevanje uvajanja celične proizvodnje na Koroškem. Dela 2. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.2
Pelc, S. 2012: Geographical marginality as a research topic in Slovenian geography. Geografski vestnik 84-1.
Perko, D., Orožen Adamič, M. (ur.) 1998: Slovenija - pokrajine in ljudje. Ljubljana.
Perko, D., Zorn, M. 2016: Sedemdeset let raziskovanj na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Geografski vestnik 88-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV88207
Perkovič, K. 2013: Ključni pojmi in procesi v kulturni geografiji. Geografski vestnik 85-2.
Plut, D. 1982: Usmeritev geografije v luči pozitivizma. Geografski vestnik 54.
Plut, D. 1986: Geografija in humana ekologija. Geografski vestnik 58.
Plut, D. 2010: Znanstveni in metodološki okoljski izzivi geografije 21. stoletja, Geografski vestnik 82-1.
Podmenik, D., Bembič, M. 2015: Novi raziskovalni pristopi v družbeni geografiji: participativno akcijsko raziskovanje. Geografski vestnik 87-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV87207
Polajnar Horvat, K. 2012: Oblikovanje modela razvoja okoljske ozaveščenosti in okolju prijaznega vedenja. Geografski vestnik 84-2.
Polajnar Horvat, K., Smrekar, A. 2015: Veljavnost osebnega in spletnega anketiranja v geografske raziskovanju. Geografski vestnik 87-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV87208
Radinja, D. 1977: O kompleksnosti v geografiji in izven nje. Geografski vestnik 69.
Ravbar, M. 2007: Geografija človeških virov v Sloveniji - pomen ustvarjalnih socialnih skupin za regionalni razvoj. Geografski vestnik 79-2.
Rebernik, D. 1996: Uporaba faktorske analize pri proučevanju socialne diferenciacije mestnega prostora. Geografski vestnik 68.
Ruppert, K., Schaffer, F., Maier, J., Paesler, R. 1981: Socijalna geografija. Zagreb.
Steinecke, E. 2007: Die Bedrohung der ethnolinguistischen Vielfalt im Kanaltal. Strategien zum Erhalt kleiner ethnischer Minderheiten in Mitteleuropa. Medmrežje: https://www.uibk.ac.at/geographie/migration/kanaltal/ (1. 7. 2021).
Steinecke, E. 2021: The demise of “Little Europe”. Assimilation and cultural landscape in North Eastern Italy. Medmrežje: https://www.uibk.ac.at/geographie/migration/little_europe/ (1. 7. 2021).
Špes, M. 1997: Družbenogeografski vidik preučevanja okoljskih problemov. Geografski vestnik 69.
Špes, M., Cigale, D., Lampič, B., Natek, K., Plut, D., Smrekar, A. 2002: Študija ranljivosti okolja. Geographica Slovenica 35, 1-2.
Troeger-Weiß, G. 2012: INTERREG IV B-Projekt ViTo – Integrated Urban Development of Vital Historic Towns as Regional Centres in South East Europe. Technische Universtät Kaiserslautern. Medmrežje: https://regionalentwicklung-raumordnung.de/projekte/interreg-iv-b-projekt-vito-integrated-urban-development-of-vital-historic-towns-as-regional-centres-in-south-east-europe (1. 7. 2021).
Turk, J. (ur.) 1999: Bibliografija Geografskega vestnika 1925–1998. Ljubljana.
Urbanc, M., Perko, D., Petek, F. 2008: Prihodnost Alp in delfi metoda. Geografski vestnik 80-2.
Urbanc, M. 2008: Raba utemeljevalne teorije in programa Atlas.ti v geografiji. Geografski vestnik 80-1.
Urbanc, M. 2017: (Ne)omejene možnosti geografije na projektnem trgu?! Geografski vestnik 89-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV89204
Vranješ, M. 2002: "Družbena produkcija prostora": k epistemologiji prostora v geografiji in humanistiki. Geografski vestnik 74-2.
Vrišer, I. 1982: Geografska veda v preteklosti, sedanjosti, prihodnosti (Zapis ob najnovejši knjigi Ju. G. Sauškina). Geografski vestnik 54.
Vrišer, I. 1983: Geografija in sodobnost. Geografski vestnik 55.
Vrišer, I. 1984: “Behavioural Geography”. Geografski vestnik 56.
Vrišer, I. 1986: Geografija - humanistična veda. Geografski vestnik 58.
Vrišer, I. 1990: Aplikacija geografije za družbene potrebe. Geografski vestnik 62.
Vrišer, I. 2007: Geografske dileme. Geografski vestnik 79-1.
Vojvoda, M. 1969: Almgeographische Studien in den slowenischen Alpen. Münchner Studien zur Sozial- und Wirtschaftsgeographie 5. Kalmünz, Regensburg.
Wolf, K., Tharun, E. (ur.) 1997: Einzelhandelsentwicklung und Zielorientierte Regionale Geographie. Frankfurt am Main.
Wolf, K. (ur.) 2003: Die Zukunft der Städte: Vorträge eines Kolloquiums in Frankfurt am Main am 22. und 23. Oktober 2002. Rhein-Mainische Forschungen 124. Frankfurt am Main.
Zupančič, J. 2006: Terenski indikatorji kot raziskovalna metoda v socialni in politični geografiji. Dela 25. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.25.7-14
Zupančič, J. 2017: Socialna geografija: človek, prostor in čas. Ljubljana.
Zupančič, J. 2019: Družbena geografija v Sloveniji: od konceptov do palete geografij. Razvoj geografije na Slovenskem: 100 let študija geografije na Univerzi v Ljubljani. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.4312/9789610602385
Downloads
Published
How to Cite
Issue
Section
License
All moral rights are retained by the author for copyright work submitted for publication in Geografskivestnik. The author transfers all material rights to reproduction and distribution in Slovenia and in other countries to the publisher free of charge, without time limit, for all cases, for unlimited numbers of copies, and for all analog and digital media without exception. If the article is not in line with the instructions for publication, the author shall permit the publisher to adapt the article accordingly. The publisher shall ensure that, given sufficient funds for printing, all positively reviewed articles shall be published in Geografski vestnik, generally in the sequence in which they are received and in line with the balanced distribution of articles by section. Commissioned articles may be published at any time regardless of the date they are received.No authorship fee is paid for articles in Geografski vestnik. Authors are entitled to one free copy of the publication.
Za avtorsko delo, poslano za objavo v Geografski vestnik, vse moralne avtorske pravice pripadajo avtorju, materialne avtorske pravice reproduciranja in distribuiranja v Republiki Sloveniji in v drugih državah pa avtor brezplačno, enkrat za vselej, za vse primere, za neomejene naklade in za vse analogne in digitalne medije neizključno prenese na izdajateljico. Če avtorsko delo ni v skladu z navodili za objavo, avtor dovoljuje izdajateljici, da avtorsko delo po svoji presoji ustrezno prilagodi. Izdajateljica poskrbi, da se vsi prispevki s pozitivno recenzijo, če so zagotovljena sredstva za tisk, objavijo v Geografskem vestniku, praviloma v skladu z vrstnim redom prispetja prispevkov in v skladu z enakomerno razporeditvijo prispevkov po rubrikah. Naročeni prispevki se lahko objavijo ne gledena datum prispetja. Članki v reviji Geografski vestnik niso honorirani. Avtorju pripada 1 brezplačen izvod publikacije.
