Notranjska v regionalizaciji Slovenije
DOI:
https://doi.org/10.3986/GV94207Keywords:
geografija, regionalizacija, regija, pokrajina, Notranjska, //, geography, regionalization, region, Inner CarniolaAbstract
V prispevku smo preučili, kakšna delitev na pokrajine bi bila z vidika Notranjske najbolj primerna. Analizirali smo centralnost naselij, dnevno mobilnost delovne sile in sektorske členitve, s spletnim anketiranjem pa smo preverili, kje anketiranci koristijo storitve regionalnega pomena ter kaj menijo o predlaganih regionalizacijah. Rezultati nakazujejo na dve skupini občin – občine vzhodno od nekdanje rapalske meje, ki gravitirajo proti Ljubljani, ter občine zahodno od nekdanje rapalske meje, ki gravitirajo proti Postojni in Kopru. Medtem ko anketiranci iz slednjih prednost dajejo povezovanju z obalno-kraškimi občinami, nasprotujejo pa povezovanju z osrednjeslovenskimi občinami, anketiranci iz občin vzhodno od nekdanje rapalske meje v ospredje postavljajo povezovanje notranjskih občin in oblikovanje samostojne Notranjske pokrajine. Izhajajoč iz strokovnih meril in deljenega mnenja anketirancev oblikovanje Notranjske kot samostojne pokrajine ni smiselno. //
Inner Carniola in the regionalization of Slovenia
This article investigates which regionalization would be the most suitable with regard to the region of Inner Carniola. It analyzes the area’s central settlements, workforce commuting, and sectoral divisions, as well as information from an online survey determining where respondents use services of regional importance and what their attitudes are about proposed regionalizations. The results indicate two groups of municipalities: municipalities east of the former Rapallo border that are oriented toward Ljubljana, and municipalities west of the former Rapallo border that are oriented toward Postojna and Koper. Respondents from the latter give priority to connections with the coastal municipalities, but they are opposed to strengthening connections with municipalities in central Slovenia, whereas respondents from the municipalities east of the former Rapallo border prioritize connections with other municipalities in Inner Carniola and the creation of Inner Carniola as a separate region. Based on professional criteria and the divided opinion of the respondents, the designation of Inner Carniola as a separate region does not make sense.
References
Bole, D. 2004: Daily mobility of workers in Slovenia. Acta geographica Slovenica 44-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS44102
Brezovnik, B., Holcman, B., Trpin, G. (ur.) 2020: Pokrajine v Sloveniji. Maribor. DOI: https://doi.org/10.4335/978-961-6842-97-6
Brezovnik, B., Drobne, S., Holcman, B., Oplotnik, Ž. J., Trpin, G. 2022: Pokrajine v Sloveniji: predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin. Ljubljana.
Christaller, W. 1933: Die zentralen Orte in Süddeutschland. Darmstadt.
Černe, N., Kenda, L., Mahnič, E., Mlinar, Ž., Nose, N., Osredkar, K., Paljk, U., Udovič, H., Nared, J. 2021: Prednosti in pomanjkljivosti življenja v obmejnih območjih Slovenije z vidika tam živečih prebivalcev. Regionalni razvoj včeraj, danes, jutri, Regionalni razvoj 8. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610505921
Gabrovec, M., Rajšp, V. 1998: Meje avstrijskih dežel leta 1914, zemljevid. Slovenija: pokrajine in ljudje. Ljubljana.
Geršič, M. 2017: Changing denotations of selected Slovenian choronyms. Acta geographica Slovenica 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4600
Geršič, M. 2020: Pokrajinska imena kot dejavnik identitete. Geografija Slovenije 36. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610504368
Habič, P. 1987: Pokrajinsko geografska členitev Notranjske. Notranjska. Postojna.
Ilešič, S. 1979: Pogledi na geografijo. Ljubljana.
Kalton, G., Vehovar, V. 2001: Vzorčenje v anketah. Ljubljana.
Kosi, D. 2012: Identitetne regije Slovenije. Doktorsko delo, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. Maribor. Medmrežje: https://dk.um.si/Dokument.php?id=33940&lang=slv (4. 1. 2023).
Kosi, M., Preinfalk, M., Svoljšak, P. 2020: The history of Slovenia: The middle ages to the present. The Geography of Slovenia: Small But Diverse. Cham. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-030-14066-3_9
Košak, E. 1995: Regionalizacija Slovenije: analiza in predlog členitev. Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostorsko planiranje, Ljubljana.
Lavtar, R. (ur.) 2004: Dokumenti in študije o pokrajinah v Sloveniji. Ljubljana.
Mikša, P., Zorn, M. 2018: Rapalska meja: četrt stoletja obstoja in stoletje dediščine. Nečakov zbornik: procesi, teme in dogodki iz 19. in 20. stoletja. Ljubljana. Medmrežje: http://hdl.handle.net/11686/44720 (5. 1. 2022).
Nared, J. 2021: Bo vloga pokrajin zgolj upravna ali bolj razvojna? Notranjsko primorske novice, 25. 2. 2021. Medmrežje: https://notranjskoprimorske.si/2021/02/bo-vloga-pokrajin-zgolj-upravna-ali-bolj-razvojna/ (5. 12. 2022).
Nared, J., Bole, D., Breg Valjavec, M., Ciglič, R., Černič Istenič, M., Goluža, M., Kozina, J., Lapuh, L., Razpotnik Visković, N., Repolusk, P., Rus, P., Tiran, J. 2016: Policentrično omrežje središč in dostopnost prebivalstva do storitev splošnega in splošnega gospodarskega pomena. Končno poročilo, ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika. Ljubljana.
Nared, J., Bole, D., Breg Valjavec, M., Ciglič, R., Goluža, M., Kozina, J., Razpotnik Visković, N., Repolusk, P., Rus, P., Tiran, J., Černič Istenič, M. 2017: Central settlements in Slovenia in 2016. Acta geographica Slovenica 57-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4606
Nared, J., Plut, D., Ravbar, M., Smrekar, A. 2019a: Mnenje članov strokovne skupine s področja geografije k predlogu členitve Republike Slovenije na pokrajine. Medmrežje: http://www.pokrajine.si/wp-content/uploads/2019/10/Nared-et-al_lo%C4%8Deno-mnenje_1.10.2019.pdf (30. 11. 2022).
Nared, J., Hudoklin, J., Kavaš, D., Zavodnik Lamovšek, A. 2019b: Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji. Georitem 29. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610501558
Melik, A. 1960: Slovensko Primorje. Ljubljana.
Osnutek Zakona o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (27. 9. 2019). Medmrežje: http://www.pokrajine.si/notices/zakon-o-ustanovitvi-pokrajin-zupok/ (4. 1. 2023).
Paasi, A. 1986: The institutionalization of regions: A theoretical framework for understanding the emergence of regions and the constitution of regional identity. Fennia 164-1. DOI: https://doi.org/10.11143/9052
Perko, D., Ciglič, R., Zorn, M. 2020: Slovenia: a European landscape hotspot. The Geography of Slovenia: Small But Diverse. Cham. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-030-14066-3_1
Plut, D. 1999: Zasnova členitve Slovenije na pokrajine s pomočjo trajnostno sonaravnih izhodišč. Pokrajine v Sloveniji. Ljubljana.
Polajnar Horvat, K, Smrekar, A. 2015: Veljavnost osebnega in spletnega anketiranja v geografskem raziskovanju. Geografski vestnik 87-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV87208
Posvetovalni referendum – Pokrajine 2008. Medmrežje: https://www.dvk-rs.si/volitve-in-referendumi/referendumi/volitve-referenduma/posvetovalni-referendum-pokrajine/ (30. 11. 2022).
Ribičič, C. (ur.) 1998: Regionalizem v Sloveniji. Ljubljana.
Rus, P., Razpotnik Visković, N., Nared, J. 2013: Upravljanje območij z vidika sprememb funkcijskih zaledij centralnih krajev: primer Gorenjske. Gorenjska v obdobju glokalizacije. Ljubljana.
Slovenski regionalni dnevi 2017. Medmrežje: https://rrs.zrc-sazu.si/ZGODOVINA/KRANJSKAGORA2017 (30. 11. 2022).
Strategija prostorskega razvoja Slovenije. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Ljubljana, 2004.
SURS 2022. Medmrežje: https://pxweb.stat.si/SiStat/sl (18. 1. 2022).
Tiran, J., Geršič, M., Kozina, J., Kumer, P. 2019: Množično samoanketiranje v praksi: primerjalna analiza štirih geografskih raziskav. Dela 52. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.52.161-185
Ustanovitev pokrajin v Sloveniji. Medmrežje: http://www.pokrajine.si/ (30. 11. 2022).
Ustava Republike Slovenije. Uradni list Republike Slovenije 33/1991. Ljubljana.
Vlaj, S. 2008: Referendum o pokrajinah – zaušnica predlagateljem. Mladina 27, 4. 7. 2008. Medmrežje: https://www.mladina.si/44009/referendum-o-pokrajinah-zausnica-predlagateljem/ (30. 11. 2022).
Vrišer, I. 1978: Regionalno planiranje. Ljubljana.
Vrišer, I. 1990: Ekonomskogeografska regionalizacija Republike Slovenije. Geografski zbornik 30.
Vrišer, I. (ur.) 1999a: Pokrajine v Sloveniji. Ljubljana.
Vrišer, I. 1999b: Upravnopolitične razdelitve Slovenije v preteklosti. Pokrajine v Sloveniji. Ljubljana.
Zakon o lokalni samoupravi. Uradni list Republike Slovenije 72/1993. Ljubljana.
Downloads
Published
How to Cite
Issue
Section
License
All moral rights are retained by the author for copyright work submitted for publication in Geografskivestnik. The author transfers all material rights to reproduction and distribution in Slovenia and in other countries to the publisher free of charge, without time limit, for all cases, for unlimited numbers of copies, and for all analog and digital media without exception. If the article is not in line with the instructions for publication, the author shall permit the publisher to adapt the article accordingly. The publisher shall ensure that, given sufficient funds for printing, all positively reviewed articles shall be published in Geografski vestnik, generally in the sequence in which they are received and in line with the balanced distribution of articles by section. Commissioned articles may be published at any time regardless of the date they are received.No authorship fee is paid for articles in Geografski vestnik. Authors are entitled to one free copy of the publication.
Za avtorsko delo, poslano za objavo v Geografski vestnik, vse moralne avtorske pravice pripadajo avtorju, materialne avtorske pravice reproduciranja in distribuiranja v Republiki Sloveniji in v drugih državah pa avtor brezplačno, enkrat za vselej, za vse primere, za neomejene naklade in za vse analogne in digitalne medije neizključno prenese na izdajateljico. Če avtorsko delo ni v skladu z navodili za objavo, avtor dovoljuje izdajateljici, da avtorsko delo po svoji presoji ustrezno prilagodi. Izdajateljica poskrbi, da se vsi prispevki s pozitivno recenzijo, če so zagotovljena sredstva za tisk, objavijo v Geografskem vestniku, praviloma v skladu z vrstnim redom prispetja prispevkov in v skladu z enakomerno razporeditvijo prispevkov po rubrikah. Naročeni prispevki se lahko objavijo ne gledena datum prispetja. Članki v reviji Geografski vestnik niso honorirani. Avtorju pripada 1 brezplačen izvod publikacije.
