Zgodovinski pregled uporabe izraza akričnost v slovenski klasifikaciji tal

Authors

  • Rok Turniški Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija https://orcid.org/0000-0002-0630-6620
  • Marko Zupan Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija
  • Helena Grčman Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija https://orcid.org/0000-0003-0724-9151

DOI:

https://doi.org/10.3986/GV94104

Keywords:

izprana tla, akrična tla, slovenska klasifikacija tal, Jugoslovanska klasifikacija tal, WRB, //, illuvial soil, leached soil, acric soil, Slovenian soil classification, Yugoslav soil classification, Acrisols

Abstract

Pri poimenovanju in klasifikaciji tal se že vse od njenih začetkov soočamo z izzivi, ki izhajajo tako iz vpeljave tujih neznanih izrazov kot iz sprememb diagnostičnih meril in analitskih postopkov, s katerimi jih preverjamo. Pri prevajanju imen pedosistematskih enot Pedološke karte Slovenije (1 : 25.000) za namen mednarodnih publikacij in zemljevida tal Evrope, smo zasledili težave pri razumevanju akričnih tal. Akrična tla so v Pedološki karti opredeljena kot zelo kisla tla, z deležem bazičnih kationov na sorptivnem kompleksu tal manj kot 35% in sodijo med izprana tla. Merilo klasifikacije WRB za akričnost (qualifier acric) je majhna kationska izmenjalna kapaciteta glinene frakcije tal (< 24cmolc kg-1 gline) ob hkratnem efektivnem deležu bazičnih kationov pod 50%. Tla z argičnim horizontom in akričnimi lastnostmi se uvrščajo v referenčno skupino Acrisols. Izprana akrična tla so se prevajala kot Acrisols, kar ne drži po merilih klasifikacije WRB in je lahko zavajajoče, predvsem za tuje bralce, ki ne poznajo tal v Sloveniji in meril slovenske klasifikacije. V prispevku smo preučili zgodovino rabe izraza akričnost v slovenski pedološki literaturi in klasifikaciji tal ter s tem izrazom povezane diagnostične lastnosti in merila. Ugotovili smo, da je bil izraz akričnost uveden leta 1973 na podlagi legende pedološke karte FAO iz leta 1968. V različnih obdobjih so uporabljali različna merila (horizonti, lastnosti, analitske metode), ki se niso posodabljala z razvojem mednarodne klasifikacije WRB. //

Historical overview of the use of the term acric in Slovenian soil classification

In naming and classifying soils in Slovenia, we faced challenges from the beginning, resulting from the introduction of foreign, unfamiliar terms and changes in diagnostic criteria and analytical procedures for their verification. When translating the names of Soil Systematic Units of the Soil Map of Slovenia 1:25,000 for international publications and soil maps of Europe, misunderstandings could arise. Acric soils are defined in the Soil Map of Slovenia as very acidic soils with base saturation below 35% and belong to the Illuvial soils. The WRB classification criterion for acric properties is the low cation exchange capacity of the clay fraction of the soil (< 24cmolc kg-1 clay) with a simultaneous effective base saturation below 50%. Soils with an argic horizon and acric properties are referred to as reference group Acrisols. Illuvial acric soils have been translated as Acrisols, which is incorrect according to WRB classification criteria and is misleading, especially for foreign readers unfamiliar with soils in Slovenia and Slovenian classification criteria. In this paper, we examine the history of the use of the term acric in Slovenian pedological literature and soil classification, as well as the diagnostic properties and criteria associated with this term. We found out that the term acric was introduced in 1973 based on the legend of the FAO soil map of 1968. Different criteria (horizons, properties, analytical methods) were used in the different periods, which were not updated with the development of the international WRB classification.

References

Arbeitskreis für Bodensystematik der Deutschen Bodenkundlichen Gesellschaft. Systematik der Böden und der Bodenbildenden Substrate Deutschlands. Göttingen, 1998.

Birkeland, P. W. 1999: Soils and Geomorphology. New York.

Ćirić, M. 1986: Pedologija. Sarajevo.

FAO 1968: Definition of soil units for the soil map of the world. World Soil Resources Report No. 33. Rome.

FAO 1988: Revised legend of the FAO-UNESCO soil map of the world. World Soil Resources Report No. 60. Rome.

Filipovski, G. 2006: Klasifikacija na počvite na Republika Makedonija. Skopje.

Filipovski, G., Ćirić, M. 1963: Zemljišta Jugoslavije. Beograd.

Gračanin, M. 1931: Pedološka istraživanja vriština Ličkog polja. Zagreb.

Gračanin, M. 1951: Pedologija III. dio: sistematika tala. Zagreb.

Husnjak, S. 2014: Sistematika tala Hrvatske. Zagreb.

IUUS Working group WRB: World reference base for soil resources. World Soil Resources Report No. 84. Rome, 1998.

IUUS Working group WRB: World reference base for soil resources 2006. World Soil Resources Reports No. 103. Rome, 2006.

IUUS Working group WRB: International soil classification system for naming soils and creating legends for soil maps. World Soil Resources Reports No. 106. Rome, 2015.

Jones, A., Montanarella, L., Jones, R. (ur.) 2005: Soil Atlas of Europe. Luxembourg.

Kobal, M. 2011: Vpliv sestojnih, talnih in mikrorastiščnih razmer na rast in razvoj jelke (Abies albaMill.) na visokem krasu Snežnika. Doktorsko delo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana.

Kralj, T. 2008: Primerjava sistemov za razvrščanje tal na izbranih tleh v Sloveniji. Doktorsko delo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana.

Latham, M. 1982: The FAO/UNESCO soil map of the world legend. Proceedings of South Pacific Regional Forum on Soil Taxonomy. Suva.

Nejgebauer, V., Ćirić, M., Filipovski, G., Škorić, A., Živković, M. 1963: Klasifikacija zemljišta Jugoslavije. Zemljište i biljka 12.

Nestroy, O., Aust, G., Blum, W. E. H., Englisch, M., Hager, H., Herzberger, E., Kilian, W., Nelhiebel, P., Ortner, G., Pecina, E., Pehamberger, A., Schneider, W., Wagner, J. 2011: Systematische Gliederungder Böden Österreichs. Österreichische Bodensystematik 2000 in der revidierten Fassung von 2011. Wien.

Prus, T. 2000: Klasifikacija tal: študijsko gradivo. Ljubljana.

Prus, T., Kralj, T., Vrščaj, B., Zupan, M., Grčman, H. 2015: Slovenska klasifikacija tal. Ljubljana.

Resulović, H., Čustović, H., Čengić, I. 2008: Sistematika tla/zemljišta: nastanak, svojstva i plodnost. Sarajevo.

Stebut, A. 1927: Nauka o poznavanju zemljišta: pedologija. Beograd.

Stepančič, D. 1974: Pokarbonatna tla na dolenjskem dolomitnem področju. Zbornik Biotehniške fakultete 22.

Stritar, A. 1966: Mesto vrištine u klasifikaciji zemljišta Jugoslavije. Zemljište i biljka 15.

Stritar, A. 1967: Novi putovi kultiviranja i promjene u tlu belokranjskih vriština. Zemljište i biljka 16.

Stritar, A. 1972: Mesto vrištine u klasifikaciji zemljišta Jugoslavije (II. dio). Zemljište i biljka 21.

Stritar, A. 1990: Krajina, krajinski sistemi: raba in varstvo tal v Sloveniji. Ljubljana.

Stritar, A. 1991: Pedologija (kompendij). Ljubljana.

Stritar, A., Cencelj, J. 1967: Mangan u vrištinama Slovenije. Agrohemija 5-6.

Stritar, A., Vitez, O. 1967: Kalij u vrištini. Agrohemija 1-2.

Sušin, J. 1972: Teksturna diferenciacija in barvna različnost pokarbonatnih rjavih izpranih tal. Zbornik Biotehniške fakultete 19.

Sušin, J. 1983: Kmetijski tehniški slovar: 1. knjiga, 1. zvezek: Nauk o tleh: gradivo za pedološki slovar. Ljubljana.

Škorić, A. 1977: Tipovi naših tala. Zagreb.

Škorić, A. 1990: Postanak, razvoj i sistematika tala. Zagreb.

Škorić, A., Filipovski, G., Ćirić, M. 1973: Klasifikacija tala Jugoslavije. Zagreb.

Škorić, A., Filipovski, G., Ćirić, M. 1985: Klasifikacija zemljišta Jugoslavije. Sarajevo.

Šporar, M. 2007: Ocenjevanje tal v Sloveniji: metodologija. Ljubljana.

Tavernier, R., Smith, G. D. 1957: The concept of brauerde (brown forest soil) in Europe and the United States. Advances in Agronomy 9. New York.

Tehnična navodila za določanje bonitete zemljišč. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2008.

TIS/ICPVO – Talni informacijski sistem/Infrastrukturni center za pedologijo in varstvo okolja. Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 2021.

Turniški, R., Grčman, H. 2018: Izprana tla v Sloveniji: pedološke lastnosti, prostorska razporeditev in klasifikacija. Acta agriculturae Slovenica 111.

Urbančič, M., Simončič, P., Prus, T., Kutnar, L. 2005: Atlas gozdnih tal Slovenije. Ljubljana.

Vidic, N., Prus, T., Grčman, H., Zupan, M., Lisec, A., Kralj, T., Vrščaj, B., Rupreht, J., Šporar, M., Suhadolc, M., Mihelič, R., Lobnik, F. 2015: Tla Slovenije s pedološko karto v merilu 1 : 250.000. Luksemburg. DOI: https://doi.org/10.2788/88750

Vrščaj, B. 1996: Izdelava modela podatkovnega segmenta talnega informacijskega sistema. Diplomsko delo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana.

Vrščaj, B., Kralj, T., Repe, B., Muršec, M., Šinkovec, M. 2015: Klasifikacija tal Slovenije (verzija 2a). Ljubljana.

Vrščaj, B., Grčman, H., Kralj, T., Prus, T. 2019: Klasifikacija tal Slovenije 2019 (verzija 8). Ljubljana.

Vrščaj, B., Repe B., Simončič P. 2017: The Soils of Slovenia. Dordrecht. DOI: https://doi.org/10.1007/978-94-017-8585-3

Downloads

Published

2022-12-31

How to Cite

Turniški, R., Zupan, M., & Grčman, H. (2022). Zgodovinski pregled uporabe izraza akričnost v slovenski klasifikaciji tal. Geografski Vestnik, 94(1), 77–89. https://doi.org/10.3986/GV94104

Issue

Section

Articles/članki