Slovenski endonimi v dvojezičnih zemljepisnih imenih v Italiji, Avstriji in na Madžarskem
DOI:
https://doi.org/10.3986/GV94107Keywords:
geografija, imenoslovje, slovenski jezik, slovenska manjšina, zemljepisno ime, endonim, standardizacija, //, geography, onomastics, Slovenian language, Slovenian minority, geographical name, endonym, standardizationAbstract
Prispevek naslavlja rabo dvojezičnih zemljepisnih imen na območjih zunaj Slovenije, kjer živi avtohtona slovenska manjšina. Ker ta imena še niso standardizirana skladno s priporočili Organizacije združenih narodov, je njihova raba zelo otežena. Za njihovo standardizacijo so odgovorni standardizacijski organi sosednjih držav Slovenije. Prispevek na podlagi pravnih dokumentov in uradnih seznamov predstavlja seznam dvojezičnih imen naselij ali njihovih delov, za katere se priporoča raba tudi v slovenskem jeziku. V Italiji je takih imen skoraj 300, v Avstriji pol manj, na Madžarskem pa sedem. //
Slovenian endonyms in bilingual geographical names in Italy, Austria and Hungary
This article deals with the use of bilingual geographical names in areas outside Slovenia where a native Slovenian minority lives. Because these names have not yet been standardized according to the recommendations of the United Nations, their use is very difficult. The standardization bodies of Slovenia’s neighboring countries are responsible for their standardization. Based on legal documents and official lists, the article compiles a list of bilingual names of settlements or their parts, which are recommended for use in Slovenian as well. There are almost three hundred such names in Italy, half that number in Austria, and seven in Hungary.
References
Bufon, M., Kalc, A. (ur.) 1990: Krajevni leksikon Slovencev v Italiji: topografski, zemljepisni, zgodovinski, kulturni, gospodarski in turistični podatki o krajih v Italiji, ki jih naseljujejo Slovenci, Knjiga 1: Tržaška pokrajina. Trst.
Decreto del presidente della repubblica 12 settembre 2007. Medmrežje: https://www.gazzettaufficiale.it/atto/serie_generale/caricaDettaglioAtto/originario?atto.dataPubblicazioneGazzetta=2007-11-27&atto.codiceRedazionale=007A9946&elenco30giorni=false (12. 8. 2022).
Furlan, M., Gložančev, A., Kladnik, D., Perko, D., Šivic-Dular, A. 2008: Imenik zemljepisnih imen Državne pregledne karte Republike Slovenije v merilu 1:250.000. Državna pregledna karta Republike Slovenije 1 : 250.000: standardizirana slovenska zemljepisna imena. Ljubljana.
Gabrovec, M., Perko, D. 1996: Seznam predlogov novih uradnih imen za sporna uradna imena naselij v Sloveniji. Elaborat, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana.
Gabrovec, M., Perko, D. 1997: Imenik uradnih imen naselij v Sloveniji. Elaborat, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana.
Kladnik, D., Ciglič, R., Hrvatin, M., Perko, D., Repolusk, P., Volk, M. 2013: Slovenski eksonimi. Geografija Slovenije 24. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612546021
Kladnik, D., Geršič, M. 2014: A gazetteer of Slovenian exonyms. The Quest for Definitions, Proceedings of the 14th UNGEGN Working Group on Exonyms Meeting. Hamburg.
Kladnik, D., Geršič, M., Perko, D. 2020: Slovenian geographical names. Acta geographica Slovenica 61-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.9394
Kladnik, D., Perko, D. 2007: Problematična imena držav v slovenskem jeziku. Geografski vestnik 79-2.
Kladnik, D., Perko, D. 2013: Slovenska imena držav. Geografija Slovenije 25. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612546052
Kladnik, D., Perko, D. 2015a: Družbena občutljivost standardizacije imen držav na primeru Južne Afrike in Moldavije. Pravopisna razpotja: razprave o pravopisnih vprašanjih. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610504429_20
Kladnik, D., Perko, D. 2015b: Problematika poimenovanja držav in odvisnih ozemelj. Pravopisna razpotja: razprave o pravopisnih vprašanjih. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610504429_19
Klemše, V. 1986: Slovenska krajevna in ledinska imena v Furlaniji in Karniji iz seznama v slovarju Il Nuovo Pirona. Trst.
Klemše, V. 1988: Ledinska imena na Doberdobskem krasu. Doberdob včeraj in danes. Doberdob.
Klemše, V. 1993: Krajevna, ledinska in vodna imena v Števerjanu. Gorica.
Klemše, V. 2007: Vodna imena na Doberdobskem krasu. Merkujev zbornik. Ljubljana.
Klemše, V. 2008: Krajevna imena in priimki na Doberdobskem krasu. Doberdob, Sovodnje.
Korm. rendelet a magyarországi hivatalos földrajzi nevek megállapításáról és nyilvántartásáról 303/2007(XI. 14.), 2007. Medmrežje: https://net.jogtar.hu/jogszabaly?docid=a0700303.kor (2. 3. 2021).
Korschil, T., Simmler, E. 2005: Artikel 7 – Unser Recht!=Pravica Naša! Člen 7. Dokumentarni film. Dunaj.
Kozar, M. 2002: Slovensko imenoslovje v Porabju. Jezikoslovni zapiski 8-2.
Kozar-Mukič, M. 1988: Gornji Senik. Szombathely, Ljubljana.
Kraja Mače in Sveče na avstrijskem Koroškem dobila dvojezične napise, 2021. Medmrežje: https://www.sta.si/2960258/kraja-mace-in-svece-na-avstrijskem-koroskem-dobila-dvojezicne-napise (12. 8. 2022).
Medmrežje 1: http://www.comuni-italiani.it (12. 8. 2022).
Medmrežje 2: http://www.ksh.hu/apps/hntr.nemzetisegi?p_lang=EN (12. 8. 2022).
Merkú, P. 1970: Pisava in raba slovenskih krajevnih imen. Jezik in slovstvo 16-3.
Merkú, P. 1991: Krajevno imenoslovje na Tržaškem. Zgodovinski časopis 45-4.
Merkú, P. 1992: Prispevek k mikrotoponomastiki tržaške okolice. Slavistična revija 40-1.
Merkú, P. 2002: Slovensko imenoslovje v Italiji. Jezikoslovni zapiski 8-2.
Mikesy, G. 2021: Osebni vir. Budimpešta.
Mukič, F., Kozar, M. 1982: Slovensko Porabje. Celje.
Perko, D. 2001: Zgoščeni imenik zemljepisnih imen Slovenije. Zbirki državnih imenikov zemljepisnih imen Združenih narodov: Slovenija. Ljubljana.
Perko, D. 2022: Standardizirana zemljepisna imena v slovenskem jeziku. Pravopis na zrnu graha. Ljubljana.
Perko, D., Geršič, M. 2021: Sporna imena naselij v Sloveniji. Georitem 32. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610505365
Perko, D., Geršič, M., Zorn, M. 2023: Standardization of geographical names on land and sea in Slovenia. Place Naming, Identities and Geography: Critical Perspectives in a Globalizing and Standardizing World. Cham. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-031-21510-0_9
Perko, D., Jordan, P., Komac, B. 2017: Exonyms and other geographical names. Acta geographica Slovenica 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4891
Perko, D., Kladnik, D. 2017: Slovenian exonyms in North America. Acta geographica Slovenica 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4777
Perko, D., Kladnik, D. 2019: Slovenski eksonimi v sosedstvu Slovenije. Geografski vestnik 91-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV91208
Perko, D., Tičar, J., Geršič, M. 2022: Standardizacija hidronimov v Sloveniji in geografski informacijski sistemi. Preteklost in prihodnost, GIS v Sloveniji 16. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610506683_27
Piko-Rustia, M. 2010: Slovenska ledinska in hišna imena sprejeta v Unescov seznam nesnovne dediščine v Avstriji. Glasnik SED 50, 1-2.
Piko-Rustia, M. 2013: Slovenska ledinska in hišna imena na Koroškem na Unescovem seznamu. Koledar za leto 2013. Gorica.
Pohl, H. D. 2000: Kärnten - deutsche und slowenische Namen: Bemerkungen zu einem neuen zweisprachigen Ortsverzeichnis. Klagenfurt.
Raper, P. E. 1996: United Nations Documents on Geographical Names. Pretoria.
Rupel, A. (ur.) 1995: Krajevni leksikon Slovencev v Italiji: topografski, zemljepisni, zgodovinski, kulturni, gospodarski in turistični podatki o krajih v Italiji, ki jih naseljujejo Slovenci ali sodijo v isto upravno enoto, Knjiga 2: Goriška pokrajina. Trst.
Sasi, A. 2019: A nemzetiségi helységnevek hivatalos használata Magyarországon. Geodézia és Kartográfia 71-4. DOI: https://doi.org/10.30921/GK.71.2019.4.4
Slovenci na Madžarskem, 2021. Medmrežje: https://www.gov.si/teme/slovenci-na-madzarskem/ (26. 2. 2021).
Slovenci v Italiji, 2021. Medmrežje: https://www.gov.si/teme/slovenci-v-italiji/ (26. 2. 2021).
Škrk, M., Bohte, B. 1997: Pomen Avstrijske državne pogodbe za Slovenijo in mednarodnopravni vidiki njenega nasledstva. Pravnik 52, 11-12.
Törvény a nemzetiségek jogairól, 2011. Medmrežje: https://net.jogtar.hu/jogszabaly?docid=a1100179.tv (2. 3. 2021).
Trampusch, S. 2022: V Šentjakobu so postavili manjkajoče dvojezične napise: Brez pritiska in akcij, ki grejo pod kožo, ne bi dobili tabel. Novice. Medmrežje: https://www.novice.at/politika/v-sentjakobu-so-postavili-manjkajoce-dvojezicne-napise-brez-pritiska-in-akcij-ki-grejo-pod-kozo-ne-bi-dobilitabel/ (12. 8. 2022).
Vouk, R. 2019: Grenak uspeh. Medmrežje: https://www.gvs3.at/images/uploads/SLO_grenakuspeh.pdf (12. 8. 2022).
Zakon o ratifikaciji sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji. Uradni list Republike Slovenije 23/1993. Ljubljana.
Zaščitni zakon za Slovence v Italiji, 2001. Medmrežje: https://images.24ur.com/media/document/62283037.pdf?v=d41d (26. 2. 2021).
Zdovc, P. 1983: Ko Zila noj Drava nazaj potačè: nekaj o imenih naših pokrajin na Koroškem. Mladje 50.
Downloads
Published
Issue
Section
License
All moral rights are retained by the author for copyright work submitted for publication in Geografskivestnik. The author transfers all material rights to reproduction and distribution in Slovenia and in other countries to the publisher free of charge, without time limit, for all cases, for unlimited numbers of copies, and for all analog and digital media without exception. If the article is not in line with the instructions for publication, the author shall permit the publisher to adapt the article accordingly. The publisher shall ensure that, given sufficient funds for printing, all positively reviewed articles shall be published in Geografski vestnik, generally in the sequence in which they are received and in line with the balanced distribution of articles by section. Commissioned articles may be published at any time regardless of the date they are received.No authorship fee is paid for articles in Geografski vestnik. Authors are entitled to one free copy of the publication.
Za avtorsko delo, poslano za objavo v Geografski vestnik, vse moralne avtorske pravice pripadajo avtorju, materialne avtorske pravice reproduciranja in distribuiranja v Republiki Sloveniji in v drugih državah pa avtor brezplačno, enkrat za vselej, za vse primere, za neomejene naklade in za vse analogne in digitalne medije neizključno prenese na izdajateljico. Če avtorsko delo ni v skladu z navodili za objavo, avtor dovoljuje izdajateljici, da avtorsko delo po svoji presoji ustrezno prilagodi. Izdajateljica poskrbi, da se vsi prispevki s pozitivno recenzijo, če so zagotovljena sredstva za tisk, objavijo v Geografskem vestniku, praviloma v skladu z vrstnim redom prispetja prispevkov in v skladu z enakomerno razporeditvijo prispevkov po rubrikah. Naročeni prispevki se lahko objavijo ne gledena datum prispetja. Članki v reviji Geografski vestnik niso honorirani. Avtorju pripada 1 brezplačen izvod publikacije.
