Prilaščanje pokrajine Sečoveljskih solin: naravna in kulturna dediščina
DOI:
https://doi.org/10.3986/GV94106Keywords:
geografija, dediščina, dediščinjenje pokrajine, upravljanje dediščine, solinarstvo, zaščitena območja, //, geography, heritage, heritagization of landscape, heritage management, salt making, protected areasAbstract
Prispevek preučuje neustrezno upravljanje solinske pokrajine kot dediščine. Predstavi Sečoveljske soline kot del kulturne pokrajine, ki se je verjetno začela razvijati že v antiki, pisni viri pa obstajajo od 13. stoletja dalje. Poudarek je na območju Fontanigge, Muzeju solinarstva, dediščinjenju srednjeveškega solinarstva, komercializaciji Sečoveljskih solin, dediščinjenju narave in biodiverzitete ter s tem povezani problematiki upravljanja srednjeveške solinarske dediščine na območju Fontanigge. Prepad med dediščinjenjem narave in dediščinjenjem kulture korenini tudi v strokovnem in uradnem poimenovanju, izhajajočem iz zakonodaje. Ključna ugotovitev je nesmiselnost umetnega ločevanja dediščine na naravno in kulturno, še posebej v primeru kulturne pokrajine, kjer bi morali biti zastopani tudi običaji in tradicije prebivalcev.
The appropriation of the Sečovlje saltpans landscape: natural and cultural heritage
The paper examines the inadequate management of the landscape as a cultural heritage. It presents the Sečovlje Saltpans and saltworks as part of the old cultural landscape, Fontanigge with the Museum of Salt Making and the heritage of medieval salt making, the commercialization of the Sečovlje Saltpans, the heritagization of nature and biodiversity, and the related conflict in the management of the medieval salt making heritage in the Fontanigge area. The gap between the heritagization of nature and heritagization of culture has its roots also in the professional and official naming resulting from the legislation. The main finding is the absurdity of the artificial Cartesian separation of heritage into nature and culture, especially in the case of the cultural landscape, where the customs and traditions of the inhabitants should also be represented.
References
Babič, J. 2005: Emergy analysis of the salt production process at the Sečovlje saltpans, Slovenia. Emergy Synthesis 3: Theory and Applications of the Emergy Methodology. Proceedings of the Third Biennial Emergy Analysis Research Conference. Gainesville.
Benčič Mohar, E. 1992: Obnova solinske hiše. Muzej solinarstva. Katalogi Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« 7. Piran.
Bonin, M. 2009: Sečoveljske soline: predel Lera v začetku 20. stoletja. Diplomsko delo, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem. Koper.
Bonin, F. 2016: Belo zlato krilatega leva: razvoj severnojadranskih solin v obdobju Beneške republike. Piran.
Carrol, L. 2017: Overtourism at UNESCO World Heritage Sites. Ethical Traveler, 8. 11. 2017. Medmrežje: https://ethicaltraveler.org/2017/11/overtourism-at-unesco-world-heritage-sites/ (12. 4. 2021).
Center za kreativnost: Partnerska mreža CzK, 2020. Medmrežje: https://czk.si/program/partnerskamreza-czk/ (15. 3. 2021).
Clarke, A., Waterton, E. 2015: A journey to the heart: Affecting engagement at Uluru-Kata Tjuta National Park. Landscape Research 40-8. DOI: https://doi.org/10.1080/01426397.2014.989965
Čáp, F. 1957: La ragazza della salina. Film. Milano, Grünwald, Zagreb.
Črnivec, V., Pipan, P., Žabjek, I. 2004: Zgodba o soli. Videoposnetek, Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran. Piran.
Črnivec, V., Pipan, P., Žabjek, I. 2006: The story about salt. Videoposnetek, Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« Piran. Piran.
Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst. Uradni list Evropskih skupnosti L 206 (22. 7. 1992). Bruselj. Medmrežje: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:31992L0043&from=EN (29. 11. 2022).
Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prostoživečih ptic. Uradni list Evropske unije L 20 (26. 1. 2010). Bruselj. Medmrežje: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32009L0147&from=EN (29. 11. 2022).
eAmbrosia 2021: The EU geographical indications register. Medmrežje: https://ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries/food-safety-and-quality/certification/quality-labels/geographical-indications-register/ (20. 4. 2021).
Evropska konvencija o krajini 2004. Medmrežje: http://www.krajinskapolitika.si/krajinska-politika/evropska-konvencija-o-krajini/ (20. 4. 2021).
Fridl, J., Urbanc, M., Pipan, P. 2009: The importance of teachers’ perception of space in education. Acta geographica Slovenica 49-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49205
Gombač, S. 2007: Portoroške potniške proge. Letala s sidrom: hidroavioni v Portorožu in okolici. Ljubljana.
Granda, N. 2020: Competition: Salt-pan house – Final report. Outsider, 28. 2. 2020. Medmrežje: https://outsider.si/competition-salt-pan-house-final-report/ (16. 2. 2021).
Granda, N. 2021: Ujeta dediščina. Medmrežje: https://outsider.si/dediscina-med-neoliberalci-in-paraziti/ (16. 1. 2021).
Harrison, R. 2015: Beyond »natural« and »cultural« heritage: Toward an ontological politics of heritage in the age of Anthropocene. Heritage and Society 8-1. DOI: https://doi.org/10.1179/2159032X15Z.00000000036
Harvey, D. C. 2001: Heritage pasts and heritage presents: Temporality, meaning and the scope of heritage studies. International Journal of Heritage Studies 7-4. DOI: https://doi.org/10.1080/13581650120105534
Harvey, D. 2015: Landscape and heritage: trajectories and consequences. Landscape Research 40-8. DOI: https://doi.org/10.1080/01426397.2014.967668
Harvey, D. C, Waterton, E. 2015: Editorial: Landscapes of heritage and heritage landscapes. Landscape Research 40-8. DOI: https://doi.org/10.1080/01426397.2015.1086563
Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 436/2014 z dne 23. aprila 2014 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Piranska sol (ZOP)). Uradni list Evropske unije L 128 (30. 4. 2014). Bruselj. Medmrežje: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32014R0436&qid=1665082997133&from=EN (29. 11. 2022).
Kaj je Natura 2000? Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana, 2021. Medmrežje: https://www.arso.gov.si/narava/natura%202000/ (21. 6. 2021).
Kladnik, D., Pipan, P. 2008: Bay of Piran or Bay of Savudrija? An example of problematic treatment of geographical names. Acta geographica Slovenica 48-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS48103
Kladnik, D., Pipan, P. 2009: The Bay of Piran (Piranski zaliv): an example of political controversy in geographical names as an expression of cultural relations: Geographical names as a part of the cultural heritage. Wiener Schriften zur Geographie und Kartographie 18. Wien.
Kladnik, D. Pipan, P., Gašperič, P. 2014: Poimenovanja Piranskega zaliva. Geografija Slovenije 27. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610503361
Kolenc, R., Boudet, M. Karo, B., Ravbar, N., Kern, M., Pucer, M., Perez, G., Ban, V., Wolf, G., Vogrič, M., Deržek, P., Cetina, J., Balaban, J., Zabukovec, B., Drinovec, J., Skrt, M., Stančič, M., Maraž, I. 1971: Projekt Gornji Jadran: detajlni načrt Strunjan. Predkoncept. Invest biro. Koper.
Košir, U., Pipan, P. 1999: Mednarodni delovni tabor na Sečoveljskih solinah. Annales, Series historia naturalis 9-1.
Krajinski park Strunjan. Strunjan, 2021a. Medmrežje: https://parkstrunjan.si/ (10. 6. 2021).
Krajinski park Strunjan. Strunjan, 2021b. Medmrežje: https://www.naravniparkislovenije.si/slo/naravni-parki/krajinski-park-secoveljske-soline (10. 6. 2021).
Križan, B. 1990: Preobrazba Sečoveljskih solin ter varstvo naravne in kulturne dediščine. Primorje: 15. zborovanja slovenskih geografov. Portorož.
Laganis, J., Debeljak M. 2006: Sensitivity analysis of the emergy flow at the solar salt production process in Slovenia. Ecological Modeling 194, 1-3. DOI: https://doi.org/10.1016/j.ecolmodel.2005.10.025
Mares, P., Rasin, R., Pipan, P. 2013: Abandoned landscapes of former German settlement in the Czech Republic and in Slovenia. Cultural Severance and the Environment. Dordrecht. DOI: https://doi.org/10.1007/978-94-007-6159-9_20
Moore, D. K. 1999: Holdfast: At Home in the Natural World. New York.
Natura 2000 Network Viewer 2019. European Environment Agency. Medmrežje: https://natura2000.eea.europa.eu/ (5. 4. 2021).
Nic Craith, M. 2012: Europe’s (un)common heritage(s). Traditiones 41-2. DOI: https://doi.org/10.3986/Traditio2012410201
Odlok o razglasitvi Krajinskega parka Sečoveljske soline. Uradne objave občin Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana 5/90 (26. 1. 1990). Koper.
Odlok o razglasitvi Muzeja solinarstva za kulturni spomenik državnega pomena. Uradni list Republike Slovenije 29/2001. Ljubljana.
Olwig, K. R. 1996: Recovering the substantive nature of landscape. Annals of the Association of American Geographers 86-4. DOI: https://doi.org/10.1111/j.1467-8306.1996.tb01770.x
Pahor, M., Poberaj, T. 1963: Stare Piranske soline. Ljubljana.
Pahor, M. 1972a: Solinarski skansen. Piran.
Pahor, M. 1972b: Solinarski skansen: turističnim in kulturnim delavcem v razmislek. Obala 14. Koper.
Pipan, P. 2006: Challenges for ecotourism in Sečovlje Saltpans in Northern Adriatic; Slovenia. Building on Natural Advantages. Townsville.
Pipan P. 2008: Border dispute between Croatia and Slovenia along the lower reaches of the Dragonja River. Acta geographica Slovenica 48-2. DOI: https://doi.org/https://doi.org/10.3986/AGS48205
Pipan, P. 2009: Vpliv projektov mednarodnega prostovoljnega dela na razvoj Muzeja solinarstva v Sečoveljskih solinah. Soline: ogrožena kulturna krajina. Piran.
Pipan, P. 2010: Sečoveljske soline. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem. Medmrežje: http://www.dedi.si/dediscina/430-secoveljske-soline (5. 4. 2021).
Pipan, P., Črnivec, V. 2007: Zgodba o soli. Geografija v šoli 16-3.
Pipan, P., Kokalj, Ž. 2017: Transformation of the Jeruzalem Hills cultural landscape with modern vineyard terraces. Acta geographica Slovenica 57-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4629
Potočnik, S. 1971: Erazem in potepuh 4/5. Nanizanka Televizije Ljubljana. Ljubljana.
Ravnik, M. 1987: Nepremična etnološka dediščina Sečoveljskih solin. Sečoveljske soline včeraj – danes – jutri. Katalogi Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« 5. Piran.
Ravnik, M. 1992: Od zamisli do pričetka obnovitvenih del. Muzej solinarstva. Katalogi Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« 7. Piran.
Savnik, R. 1951: Solarstvo Šavrinskega primorja. Geografski vestnik 23.
Savnik, R. 1965: Problemi Piranskih solin. Geografski zbornik 9.
SI-STAT: Prihodi in prenočitve domačih in tujih turistov po občinah, ID tabele: 2164525S. Statistični urad Republike Slovenije. Ljubljana, 2021.
Smrekar, A., Polajnar Horvat, K., Ribeiro, D. 2020: Slovenia’s protected areas. The Geography of Slovenia: Small but Diverse. Cham. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-030-14066-3_21
Spek, Th., Brinkkemper, O., Speleers, B. P. 2006: Archaeological heritage management and nature conservation, recent developments and future prospects, illustrated by three Dutch Case studies. Berichten van de Rijksdienst voor het Oudheidkundig Bodemonderzoek 46.
S4UC9K-Panels 2020. Medmrežje: https://outsider.si/wp-content/uploads/2020/02/S4UC9K-Panels.pdf (4. 6. 2021).
Škanata, K. 1958: Bjele žetve. Film. Zagreb.
Škanata, K. 1959: Morska solana. Film. Zagreb.
Štiglic, T. 1985: Poletje v školjki. Film. Ljubljana.
Šuligoj, B. 2013: Svetovni spomenik, ki je zrasel na soli. Slovenska kandidatura za Unescov seznam Krajinski park Sečoveljske soline in Piran do sredine februarja že na preizkusnem seznamu? Delo, 25. 10. 2013.
Tradicionalno pridelovanje morske soli: Opis enote žive dediščine, EID: 2-00042. Ministrstvo za kulturo. Ljubljana, 2015. Medmrežje: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NESNOVNA/RNSD_SI/Rzd-02_00042.pdf (21. 6. 2021).
UNESCO Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine 2003. Medmrežje: https://www.gov.si/novice/2020-12-11-nov-novica-201211151903/ (29. 11. 2022).
Urbanc, M., Printsmann, A., Palang, H., Skowronek, E., Woloszyn, W., Konkoly Gyuró, É. 2004: Comprehension of rapidly transforming landscapes of Central and Eastern Europe in the 20th century. Acta geographica Slovenica 44-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS44204
Uredba o Krajinskem parku Sečoveljske soline. Uradni list Republike Slovenije 29/2001. Ljubljana.
Wearing, S. 2001: Volunteer Tourism: Experiences That Make a Difference. Sydney.
WFMHRQ-Panels 2020. Medmrežje: https://outsider.si/wp-content/uploads/2020/02/WFMHRQPanels. pdf (4. 6. 2021).
Zakon o ohranjanju narave. Uradni list Republike Slovenije 56/1999. Ljubljana.
Zgodovina Aerodroma Portorož. Portorož, 2021. Medmrežje: https://www.portoroz-airport.si/si/o-nas/zgodovina/ (26. 3. 2021).
Zorn, M., Ferk, M., Lipar, M., Komac, B., Tičar, J., Hrvatin, M. 2020: Landforms of Slovenia. The Geography of Slovenia: Small but Diverse. Cham. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-030-14066-3_3
Žagar, Z. 1987: Življenje in delo v solinah. Sečoveljske soline včeraj – danes – jutri. Katalogi Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« 5. Piran.
Žagar, Z. 1992a: Muzej solinarstva. Muzej solinarstva. Katalogi Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« 7. Piran.
Žagar, Z. 1992b: Solinarstvo na severozahodni obali Jadranskega morja. Katalogi Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« 7. Piran.
Žagar, Z. 1992c: »Sol se dela pozimi«. Muzej solinarstva. Katalogi Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« 7. Piran.
Žagar, Z. 1992d: Kako je deloval solni fond v starih Piranskih solinah. Muzej solinarstva. Katalogi Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« 7. Piran.
Žagar, Z. 1992e: V soline so šli. Muzej solinarstva. Katalogi Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« 7. Piran.
Županijsko lovište XVIII/101 Buje 1 : 25.000. Institut za primijenjenu ekologiju. Zagreb, 2006. Medmrežje: https://lsiz.hr/pdf/lovista/loviste-buje.pdf (3. 6. 2021).
Downloads
Published
Issue
Section
License
All moral rights are retained by the author for copyright work submitted for publication in Geografskivestnik. The author transfers all material rights to reproduction and distribution in Slovenia and in other countries to the publisher free of charge, without time limit, for all cases, for unlimited numbers of copies, and for all analog and digital media without exception. If the article is not in line with the instructions for publication, the author shall permit the publisher to adapt the article accordingly. The publisher shall ensure that, given sufficient funds for printing, all positively reviewed articles shall be published in Geografski vestnik, generally in the sequence in which they are received and in line with the balanced distribution of articles by section. Commissioned articles may be published at any time regardless of the date they are received.No authorship fee is paid for articles in Geografski vestnik. Authors are entitled to one free copy of the publication.
Za avtorsko delo, poslano za objavo v Geografski vestnik, vse moralne avtorske pravice pripadajo avtorju, materialne avtorske pravice reproduciranja in distribuiranja v Republiki Sloveniji in v drugih državah pa avtor brezplačno, enkrat za vselej, za vse primere, za neomejene naklade in za vse analogne in digitalne medije neizključno prenese na izdajateljico. Če avtorsko delo ni v skladu z navodili za objavo, avtor dovoljuje izdajateljici, da avtorsko delo po svoji presoji ustrezno prilagodi. Izdajateljica poskrbi, da se vsi prispevki s pozitivno recenzijo, če so zagotovljena sredstva za tisk, objavijo v Geografskem vestniku, praviloma v skladu z vrstnim redom prispetja prispevkov in v skladu z enakomerno razporeditvijo prispevkov po rubrikah. Naročeni prispevki se lahko objavijo ne gledena datum prispetja. Članki v reviji Geografski vestnik niso honorirani. Avtorju pripada 1 brezplačen izvod publikacije.
