Challenges for the viticultural landscape – The case of Vipava Hills in Slovenia
DOI:
https://doi.org/10.3986/GV95102Keywords:
rural geography, sub-Mediterranean viticulture, cultural landscape, demographic perspective, sustainable land use, Slovenia, //, geografija podeželja, submediteransko vinogradništvo, kulturna pokrajina, demografska perspektiva, trajnostna raba zemljišč, SlovenijaAbstract
The article deals with the Vipava Hills, one of the oldest and still promising Slovenian wine-growing regions. Despite the favourable natural conditions, especially for organic viticulture, a comparison of land use in the last two decades shows the abandonment and overgrowth of vineyards in the higher, so-called vineyard sites and, on the other hand, their relocation to the bottom of the Vipava Valley, where grape production is intensified. The article discusses the obstacles leading to the unfavourable development trends in the landscape and demography, and proposes measures that could, on the one hand, prevent further abandonment of agricultural land, especially vineyard land, population out-migration and biodiversity decline and, on the other hand, make better use of the advantages of the ideal combination of climatic, lithological and pedological features, the mosaic-like structure of the landscape, the high degree of naturalness, the extensive protected areas of Natura 2000 and, last but not least, the rich cultural heritage of the region.
Izzivi vinogradniške pokrajine – primer Vipavskega gričevja v Sloveniji
Prispevek obravnava Vipavsko gričevje, eno najstarejših in tudi danes obetavnih slovenskih vinogradniških pokrajin. Kljub ugodnim naravnim razmeram, posebej za ekološko vinogradništvo, primerjava rabe zemljišč v zadnjih dveh desetletjih kaže opuščanje in zaraščanje vinogradov v višjih, t. i. vinogradniških legah, po drugi strani pa njihovo selitev proti dnu Vipavske doline, kjer prihaja do intenzifikacije pridelave grozdja. Članek govori o ovirah, ki povzročajo neugodne razvojne trende v pokrajini in demografiji ter predlaga ukrepe, s katerimi bi lahko na eni strani preprečili nadaljnje opuščanje kmetijskih, posebej vinogradniških zemljišč, izseljevanje prebivalcev in upadanje biodiverzitete, po drugi pa bolje izkoristili prednosti idealne kombinacije podnebnih, kamninskih in pedoloških lastnosti, mozaične strukture pokrajine, visoke stopnje naravnosti, obsežnih zavarovanih območij Nature 2000 in nenazadnje bogate kulturne dediščine regije.
References
Agricultural Area Under Organic Farming in Europe. European Environmental Agency, 2023. Internet: https://www.eea.europa.eu/en/analysis/indicators/agricultural-area-used-for-organic (20. 11. 2023)
Action Plan for the Development of Organic Production in the EU. European Commission, 2022. Internet: https://eu-cap-network.ec.europa.eu/news/action-plan-development-organic-production-eu_en (12. 10. 2023).
Akcijski načrt za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana, 2022. Internet: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKGP/PODROCJA/KMETIJSTVO/Ekolosko_kmetovanje/Akcijski-nacrt-za-ekolosko-kmetovanje/ANEK_slovenski.pdf (12. 10. 2023).
Best Agro-ecological Practices: Deliverable T1.1.1.: Document with definitions, criteria, and methods for selection of demonstrative viticulture areas and agro-ecological vineyards. ECOVINEGOALS, 2020. Internet: https://ecovineroads.com/wp-content/uploads/2022/12/DT1.1.1_Annex_AgroEcological_Practices_list_final.pdf (3. 4. 2023).
Charter to Support the Development of New Organic Districts: Organic Districts Guidelines. EducEcoRegions Project, 2021. Internet: https://www.ecoregion.info/wp-content/uploads/2021/11/O1-A2_Organic_Districts_Guidelines.pdf (1. 10, 2023).
Buser, S. 1973: Osnovna geološka karta SFRJ 1 : 100.000, tolmač lista Gorica. Zvezni geološki zavod. Beograd.
Dejanska raba zemljišč: Register kmetijskih gospodarstev. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana, 2021. Internet: https://rkg.gov.si/vstop/ (8. 12. 2021).
Ekološka pridelava: Struktura in obseg zemljišč v sistemu nadzora ekološke pridelave od leta 2012 do leta 2022 (zadnja sprememba 27. 9. 2023). Internet: https://www.gov.si/teme/ekoloska-pridelava/ (5. 10. 2023).
European Landscape Convention. Florence, 2000. Internet: https://rm.coe.int/1680080621 (5. 10. 2023).
European Green Deal. European Commission, 2019. Internet: https://www.consilium.europa.eu/sl/policies/green-deal/ and https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/priorities-2019-2024/european-green-deal_en (13.10. 2023).
Frelih, S. 2021: Ekološki vinogradi. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana (osebna korespondenca).
Gabrovec, M. 1998: Sončno obsevanje. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana.
Gabrovec, M., Kumer, P., Ribeiro, D., Šmid Hribar, M. 2020: Land use in Slovenia. The Geography of Slovenia: Small But Diverse. Cham. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-030-14066-3_18
Hrvatin, M. 2021: Podnebje Vipavskega gričevja. Elaborat, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana.
Klemenčič, I. 2020: Vinogradništvo: Poudarjanje lege ni zgolj marketinški trik. Dnevnik, 1. 12. 2020. Internet: https://www.dnevnik.si/1042944453 (16. 10. 2023).
Korošec-Koruza, Z. 2015: Knjigi na pot: Zakaj in kako prebirati »Vinorejo«. Uvod v Vinorejo za Slovence Matije Vertovca, priloge Kmetijskih in rokodelskih novic leta 1844. Ljubljana.
Logar, E. 2022a: Place branding as an approach to the development of rural areas: A case study of the brand “Babica in Dedek” from the Škofja Loka Hills, Slovenia. Acta geographica Slovenica 62-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.10883
Logar, E. 2022b: Place branding as an approach to development of rural tourist area: The case study of the Bohinjsko - from Bohinj brand, Slovenia. International Place Branding Association: 6th Annual Conference. Aix-en-Provence.
Maroh, Ž., Kokalj, Ž. 2021: Raster statistics. Internet: https://github.com/EarthObservation/raster_statistics (21. 4. 2023).
Mraz in sneg med 5. in 9. aprilom 2021. Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana, 2021. Internet: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/mraz-sneg_5-9apr2021.pdf (18. 9. 2023).
Natura 2000: Naravovarstveni atlas. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. Ljubljana, 2021. Internet:
https://www.naravovarstveni-atlas.si/web/profile.aspx?id=N2K@ZRSVNJ (8. 12. 2021).
Pedološka karta Slovenije. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana, 2016. Internet: https://rkg.gov.si/razno/portal_analysis/PedoloskaKarta.zip (18. 9. 2023).
Penko Seidl, N., Golobič, M. 2020: Quantitative assessment of agricultural landscape heterogeneity. Ecological Indicators 112. DOI: https://doi.org/10.1016/j.ecolind.2020.106115
Pipan, P., Kokalj, Ž. 2017: Transformation of the Jeruzalem hills cultural landscape with modern vineyard terraces. Acta geographica Slovenica 57-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4629
Podatki aerolaserskega skeniranja Slovenije. Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana, 2015. Internet: http://gis.arso.gov.si/evode/profile.aspx?id=atlas_voda_Lidar@Arso (13. 1. 2022).
Ribeiro, D., Šmid Hribar, M. 2019: Assessment of land-use changes and their impacts on ecosystem services in two Slovenian rural landscapes. Acta geographica Slovenica 59-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.6636
SiSTAT: Prebivalstvo. Statistični urad Republike Slovenije. Ljubljana, 2021.
Škvarč, A. 2023: Lokalne sorte vinske trte, Vipavska dolina. Nova Gorica.
Šmid Hribar, M. 2017: Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja. Georitem 27. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612549121
Šmid Hribar, M., Geršič, M., Pipan, P., Repolusk P., Tiran, J., Topole, M., Ciglič, R. 2017: Cultivated terraces in Slovenian landscapes. Acta geographica Slovenica 59-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4597.
Šmid Hribar, M. 2021a: Prebivalstvo Vipavskega gričevja. Elaborat, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana.
Šmid Hribar, M. 2021b: Natura 2000 in vinogradi Vipavskega gričevja. Elaborat, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana.
Topole, M. 1998: Mirnska dolina: Regionalna geografija porečja Mirne na Dolenjskem. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612544928
Topole, M. 2020: Terasirana pokrajina sredozemskih planot. Heriskop 1-1. Internet: https://dediscina.zrc-sazu.si/sl/2020/09/terasirana-pokrajina-sredozemskih-planot/#page-content (3. 10. 2023).
Topole, M. 2021: Analiza pokrajine Vipavskega gričevja. Elaborat, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana.
Topole, M., Pipan, P. 2022: Prilaščanje pokrajine Sečoveljskih solin: naravna in kulturna dediščina. Geografski vestnik 94-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV94106
Topole, M., Šmid Hribar, M., Pipan, P. 2022: Vinogradništvo v Vipavskem gričevju. Ljubljana. Internet: https://giam.zrc-sazu.si/sites/default/files/vinogradnistvo%20v%20vipavskem%20gricevju.pdf (3. 10. 2023).
Urbanc, M. 2002: Kulturne pokrajine v Sloveniji. Geografija Slovenije 5. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612544997
Vertovec, M. 2015: Vinoreja za Slovence. Ajdovščina.
Downloads
Published
How to Cite
Issue
Section
License
All moral rights are retained by the author for copyright work submitted for publication in Geografskivestnik. The author transfers all material rights to reproduction and distribution in Slovenia and in other countries to the publisher free of charge, without time limit, for all cases, for unlimited numbers of copies, and for all analog and digital media without exception. If the article is not in line with the instructions for publication, the author shall permit the publisher to adapt the article accordingly. The publisher shall ensure that, given sufficient funds for printing, all positively reviewed articles shall be published in Geografski vestnik, generally in the sequence in which they are received and in line with the balanced distribution of articles by section. Commissioned articles may be published at any time regardless of the date they are received.No authorship fee is paid for articles in Geografski vestnik. Authors are entitled to one free copy of the publication.
Za avtorsko delo, poslano za objavo v Geografski vestnik, vse moralne avtorske pravice pripadajo avtorju, materialne avtorske pravice reproduciranja in distribuiranja v Republiki Sloveniji in v drugih državah pa avtor brezplačno, enkrat za vselej, za vse primere, za neomejene naklade in za vse analogne in digitalne medije neizključno prenese na izdajateljico. Če avtorsko delo ni v skladu z navodili za objavo, avtor dovoljuje izdajateljici, da avtorsko delo po svoji presoji ustrezno prilagodi. Izdajateljica poskrbi, da se vsi prispevki s pozitivno recenzijo, če so zagotovljena sredstva za tisk, objavijo v Geografskem vestniku, praviloma v skladu z vrstnim redom prispetja prispevkov in v skladu z enakomerno razporeditvijo prispevkov po rubrikah. Naročeni prispevki se lahko objavijo ne gledena datum prispetja. Članki v reviji Geografski vestnik niso honorirani. Avtorju pripada 1 brezplačen izvod publikacije.
