Dejavniki rasti števila prebivalstva Slovenije 2011–2020
DOI:
https://doi.org/10.3986/GV96101Keywords:
rast števila prebivalstva, rodnost, smrtnost, naravna rast, selitve, Slovenija, //, population growth, fertility, mortality, natural increase, migrations, SloveniaAbstract
Prebivalstvo Slovenije se je v drugem desetletju 21. stoletja številčno povečalo kljub manjšanju števila žensk v rodni dobi in posledično manjšem številu rojstev ter večanju števila umrlih zaradi staranja. Rast je omogočalo priseljevanje iz tujine, ki se je okrepilo leta 2017, ko je popustil učinek finančno-gospodarske krize. Je pa pandemija COVID-19 povzročila padec priseljevanja v letu 2020. Prevladovalo je priseljevanje z območja nekdanje Jugoslavije, predvsem iz Bosne in Hercegovine. Medregionalne selitve so potekale predvsem v korist osrednjeslovenske statistične regije. Zaradi omejitev v času pandemije leta 2020 pa sta veliko priselitev,
prav na račun omenjene, zabeležili gorenjska in obalno-kraška regija. Pomurska, koroška in goriška statistična regija so imele ob koncu desetletja manj prebivalcev kot na začetku, na lokalni ravni pa so imele najslabše demografske razmere obrobne in obmejne občine, na splošno stopnjo smrtnosti pa so imeli zelo velik vpliv domovi starejših občanov v občinah z majhnim številom prebivalcev.
Factors of population growth in Slovenia 2011–2020
Slovenia’s population grew numerically in the second decade of the 21st century despite a decline in the numberof women of childbearing age and a consequent decrease in birth rates, coupled with an increase in deaths due to aging. This growth was primarily driven by immigration from abroad, which intensified in 2017 as the effects of the financial-economic crisis subsided. However, the COVID-19 pandemic caused a drop in immigration in 2020. Immigration was predominantly from the former Yugoslavia, particularly Bosnia and Herzegovina. Interregional migrations favoured the Osrednjeslovenska statistical region. Due to pandemic restrictions in 2020, the Gorenjska and Obalno-kraška statistical regions also recorded a substantial influx of immigrants. By the end of the decade, Pomurska, Koroška, and Goriška statistical regions had fewer inhabitants than at the beginning. At the local level, border and peripheral municipalities had the worst demographic conditions. Nursing homes in municipalities with small populations had a significant impact on the overall mortality rate.
References
Bucher, S. 2012: Population aging and changes in the age structure of Slovakia. Revija za geografijo 7-1. DOI: https://doi.org/10.18690/rg.7.1.3852
Ćudić, B., Klemenčič, M., Zupančič, J. 2020: The influence of COVID-19 on international labor migrations from Bosnia and Herzegovina to EU. Dela 53. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.53.71-95
Dolenc, D., Iljaš Petrovič, U., Povhe, J., Razpotnik, B., Šter, D., Žnidaršič, T. 2010: Demografska podoba Slovenije, 2008. Statistični urad Republike Slovenije. Ljubljana. Medmrežje: http://www.stat.si/doc/pub/DemografskaPodobaSlovenije2008.pdf (12. 5. 2024).
Horvat, U. 2015: Razvoj in demografske značilnosti prebivalstva v mestu Maribor med letoma 1961 in 2015. Revija za geografijo 10-2. DOI: https://doi.org/10.18690/rg.10.2.3946
Horvat, U. 2017a: Izobrazbena sestava prebivalstva v mestu Maribor. Revija za geografijo 12-1. DOI: https://doi.org/10.18690/rg.12.1.3989
Horvat, U. 2017b: Staranje prebivalstva v mestu Maribor. Revija za geografijo 12-2. DOI: https://doi.org/10.18690/rg.12.2.3996
Horvat, U. 2018: Spolna sestava prebivalstva v mestu Maribor (z ozirom na staranje prebivalstva). Revija za geografijo 13-1. DOI: https://doi.org/10.18690/rg.13.1.3672
Horvat, U. 2019: Prebivalstvo Maribora: Razvoj in demografske značilnosti. Maribor.
Josipović, D. 2013: Dejavniki rodnostnega obnašanja v Sloveniji. Geografija Slovenije 9. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612545079
Kerbler, B. 2015: Population aging in Slovenia: A spatial perspective. Acta geographica Slovenica 55-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.1885
Klep, K., Pelc, S. 2011: Priseljevanje iz Bosne in Hercegovine – glavne demografske značilnosti in prostorska osredotočenost. Geografski vestnik 83-2.
Nared, J., Polajnar Horvat, K., Razpotnik Visković, N. (ur.) 2019: Demografske spremembe in regionalni razvoj. Regionalni razvoj 7. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610502258
Nared, J., Repolusk, P., Zavodnik Lamovšek, A., Foški, M., Mrak, G. 2023: Demografska analiza in projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji. Geografija Slovenije 39. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610507253
Pelc, S. 2015: Mestno prebivalstvo Slovenije. Koper.
Rebernik, D. 2014: Population and spatial development of settlements in Ljubljana Urban Region after 2002. Dela 42. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.42.4.75-93
Statistični urad Republike Slovenije 2024: SI-STAT podatkovni portal. Prebivalstvo. Medmrežje: https://pxweb.stat.si/SiStat/sl/Podrocja/Index/100/prebivalstvo (12. 5. 2024).
Šircelj, M. V. 2020: Osnove demografije in demografski razvoj Slovenije. Ljubljana.
Tiran, J. 2013: Vpliv izbora metode na vrednost gostote prebivalstva. Geografski vestnik 85-1.
Založnik, S. 2012: Demografske in socialne značilnosti občin spodnjega Posavja na osnovi modela trajnostnega razvoja na lokalni ravni. Dela 38. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.38.39-53
Downloads
Published
How to Cite
Issue
Section
License
All moral rights are retained by the author for copyright work submitted for publication in Geografskivestnik. The author transfers all material rights to reproduction and distribution in Slovenia and in other countries to the publisher free of charge, without time limit, for all cases, for unlimited numbers of copies, and for all analog and digital media without exception. If the article is not in line with the instructions for publication, the author shall permit the publisher to adapt the article accordingly. The publisher shall ensure that, given sufficient funds for printing, all positively reviewed articles shall be published in Geografski vestnik, generally in the sequence in which they are received and in line with the balanced distribution of articles by section. Commissioned articles may be published at any time regardless of the date they are received.No authorship fee is paid for articles in Geografski vestnik. Authors are entitled to one free copy of the publication.
Za avtorsko delo, poslano za objavo v Geografski vestnik, vse moralne avtorske pravice pripadajo avtorju, materialne avtorske pravice reproduciranja in distribuiranja v Republiki Sloveniji in v drugih državah pa avtor brezplačno, enkrat za vselej, za vse primere, za neomejene naklade in za vse analogne in digitalne medije neizključno prenese na izdajateljico. Če avtorsko delo ni v skladu z navodili za objavo, avtor dovoljuje izdajateljici, da avtorsko delo po svoji presoji ustrezno prilagodi. Izdajateljica poskrbi, da se vsi prispevki s pozitivno recenzijo, če so zagotovljena sredstva za tisk, objavijo v Geografskem vestniku, praviloma v skladu z vrstnim redom prispetja prispevkov in v skladu z enakomerno razporeditvijo prispevkov po rubrikah. Naročeni prispevki se lahko objavijo ne gledena datum prispetja. Članki v reviji Geografski vestnik niso honorirani. Avtorju pripada 1 brezplačen izvod publikacije.
