Prostorske značilnosti staranja prebivalstva v slovensko-hrvaškem obmejnem prostoru med popisoma 1961–2021

Authors

  • Vesna Markelj OŠ Janka Kersnika Brdo, Brdo pri Lukovici 5, SI – 1225 Lukovica

DOI:

https://doi.org/10.3986/GV96202

Keywords:

geografija prebivalstva, prostorska analiza, staranje prebivalstva, slovensko-hrvaški obmejni prostor, //, population geography, spatial analysis, population aging, Slovenian-Croatian border area

Abstract

Staranje prebivalstva je eden osrednjih demografskih procesov v Sloveniji in na Hrvaškem, ki ga zaznamuje visoka stopnja staranja. Ta se odraža v praznjenju določenih območij, kjer poleg odseljevanja prihaja tudi do demografskega izumiranja prebivalstva. To je opazno tudi za območja ob slovensko-hrvaški meji. Cilj članka je analizirati splošne in prostorske značilnosti staranja prebivalstva v slovensko-hrvaškem obmejnem prostoru v obdobju 1961–2021 in predstaviti vzroke zanje. Rezultati primerjalne analize so potrdili domnevo, da je ob slovensko-hrvaški meji prebivalstvo starejše od državnega povprečja ter da obstajajo različna območja staranja. To kaže na potrebo po ciljanih strategijah za obvladovanje staranja prebivalstva na teh območjih.

Spatial characteristics of population aging in the Slovenian-Croatian border area between the censuses of 1961–2021

Population aging is one of the central demographic processes in both the Republic of Slovenia and the Republic of Croatia, marked by a high rate of aging. This trend is reflected in the depopulation of certain areas, where alongside migration, demographic extinction of the population occurs. This is particularly characteristic of the areas along the Slovenian-Croatian border. The aim of this article is to analyse the general and spatial characteristics of population aging in the Slovenian-Croatian border area during the period from 1961 to 2021 and to identify the underlying causes. The results of the comparative analysis confirmed the hypothesis that the population along the Slovenian-Croatian border is older than the national average and that there are different aging zones. This indicates the need for targeted strategies to manage population aging in these areas.

References

Josipović, D. 2009: Demografska, etnična in migracijska dinamika v Sloveniji. Demografska, etnična in migracijska dinamika v Sloveniji in njen vpliv na slovensko vojsko. Ljubljana.

Kerbler, B. 2013: Prostorske značilnosti staranja prebivalstva v Sloveniji: primerjalna analiza deleža starejših v obdobju 1981–2013 po upravnih enotah. Revija za geografijo 8-2.

Malačič, J. 1984: Demografske razmere v Sloveniji. Teorija in praksa 21, 7-8.

Malačič, J. 2006: Demografija: teorija, analiza, metode in modeli. Ljubljana.

Mrđen, S., Marić, I. 2018: Demographically depressed areas in Croatia: What should population policy be like? Zbornik Matice srpske za društvene nauke 167. DOI: https://doi.org/10.2298/ZMSDN1867687M

Markelj, V. 2017. Socialnogeografska preobrazba slovensko-hrvaškega obmejnega prostora po letu 1991 – primer Bele krajine in Pokolpja. Doktorsko delo, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem. Koper.

Nejašmić, I., Toskić, A. 2013: Starenje stanovništva u Hrvatskoj – sadašnje stanje i perspektive. Hrvatski geografski glasnik 75-1. DOI: https://doi.org/10.21861/HGG.2013.75.01.05

Popis 1961: Popis stanovništva 1961, knjiga 9: Pol i starost. Savezni zavod za statistiku. Beograd, 1965.

Popis 1971: Popis prebivalstva in stanovanj v letu 1971, knjiga 8: Stanovništvo prema polu i starosti, tabela: 3-1. Medmrežje: http://www.stat.si/publikacije/popisi/1971/1971_3_02.pdf (20. 7. 2024).

Popis 1981: Popis stanovništva, domaćinstava i stanova 1981: Stanovništvo po naseljima, općinama i zajednicama općina. Republički zavod za statistiku SRH. Zagreb, 1984.

Popis RH 1991: Popis stanovništva 1991: Stanovništvo prema spolu i starosti po naseljima. Državni zavod za statistiku. Zagreb, 1994.

Popis RS 1991: Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev v Republiki Sloveniji, 1991 – končni podatki. Zavod Republike Slovenije za statistiko. Ljubljana, 1993.

Popis RH 2001: Popisi stanovništva, stanova i kućanstava 2001. Državni zavod za statistiku. Zagreb. Medmrežje: https://web.dzs.hr/Hrv/censuses/Census2001/Popis/Hdefault.html (21. 7. 2024).

Popis RS 2002: Popis prebivalstva 2002. Statistični urad Republike Slovenije. Ljubljana. Medmrežje: https://www.stat.si/popis2002/si/default.htm (12. 7. 2024).

Popis RH 2011: Popisi stanovništva, stanova i kućanstava 2011. Državni zavod za statistiku. Zagreb. Medmrežje: https://dzs.gov.hr/istaknute-teme-162/popisi-stanovnistva-2/popis-stanovnistva-2011/196 (22. 7. 2024).

Popis RS 2011: Registrski popis 2011. Statistični urad Republike Slovenije. Ljubljana. Medmrežje: https://www.stat.si/popis2011/ (13. 7. 2024).

Popis RH 2021: Popisi stanovništva, stanova i kućanstava 2021. Državni zavod za statistiku. Zagreb. Medmrežje: https://dzs.gov.hr/naslovna-blokovi/u-fokusu/popis-2021/88 (23. 7. 2024).

Popis RS 2021: Registrski popis 2021. Statistični urad Republike Slovenije. Ljubljana. Medmrežje: https://pxweb.stat.si/SiStat/sl/Podrocja/Index/100/prebivalstvo (14. 7. 2024).

Šircelj, M. 2009: Staranje prebivalstva v Sloveniji. Starejši ljudje v družbi sprememb. Maribor.

Vertot, N. 2010: Starejše prebivalstvo v Sloveniji. Ljubljana.

Downloads

Published

2024-12-31

How to Cite

Markelj, V. (2024). Prostorske značilnosti staranja prebivalstva v slovensko-hrvaškem obmejnem prostoru med popisoma 1961–2021. Geografski Vestnik, 96(2), 49–60. https://doi.org/10.3986/GV96202

Issue

Vol. 96 No. 2 (2024)

Section

Articles/članki

License

All moral rights are retained by the author for copyright work submitted for publication in Geografskivestnik. The author transfers all material rights to reproduction and distribution in Slovenia and in other countries to the publisher free of charge, without time limit, for all cases, for unlimited numbers of copies, and for all analog and digital media without exception. If the article is not in line with the instructions for publication, the author shall permit the publisher to adapt the article accordingly. The publisher shall ensure that, given sufficient funds for printing, all positively reviewed articles shall be published in Geografski vestnik, generally in the sequence in which they are received and in line with the balanced distribution of articles by section. Commissioned articles may be published at any time regardless of the date they are received.No authorship fee is paid for articles in Geografski vestnik. Authors are entitled to one free copy of the publication.

 

Za avtorsko delo, poslano za objavo v Geografski vestnik, vse moralne avtorske pravice pripadajo avtorju, materialne avtorske pravice reproduciranja in distribuiranja v Republiki Sloveniji in v drugih državah pa avtor brezplačno, enkrat za vselej, za vse primere, za neomejene naklade in za vse analogne in digitalne medije neizključno prenese na izdajateljico. Če avtorsko delo ni v skladu z navodili za objavo, avtor dovoljuje izdajateljici, da avtorsko delo po svoji presoji ustrezno prilagodi. Izdajateljica poskrbi, da se vsi prispevki s pozitivno recenzijo, če so zagotovljena sredstva za tisk, objavijo v Geografskem vestniku, praviloma v skladu z vrstnim redom prispetja prispevkov in v skladu z enakomerno razporeditvijo prispevkov po rubrikah. Naročeni prispevki se lahko objavijo ne gledena datum prispetja. Članki v reviji Geografski vestnik niso honorirani. Avtorju pripada 1 brezplačen izvod publikacije.