Metode za prepoznavanje terasiranosti površja na primeru Vipavskega gričevja
DOI:
https://doi.org/10.3986/GV96204Keywords:
geografija, kulturna dediščina, raba zemljišč, kulturne terase, primerjava identifikacijskih metod, LiDAR, sredozemsko gričevje, Slovenija, //, geography, cultural heritage, land use, cultural terraces, comparison of identification methods, Laser Terrain Scanning – LiDAR, Mediterranean low hills, SloveniaAbstract
Terasirana območja so pozornost različnih strokovnjakov vzbudila razmeroma pozno. Prvi njihov vpis na Unescov seznam je bil izveden leta 1979, zanimanje zanje pa se je krepilo na prehodu iz 20. v 21. stoletje, posebej po ustanovitvi Mednarodnega združenja terasiranih pokrajin (International Terraced Landscapes Alliance – ITLA). Eden ključnih problemov je evidentiranje teras. V prispevku primerjamo starejšo metodo, ki temelji na ročnem evidentiranju na podlagi topografskih zemljevidov in ortofoto posnetkov, ter novejšo metodo, temelječo na laserskem skeniranju površja. Ta omogoča vpogled pod rastlinski pokrov in samodejno digitalizacijo kulturnih teras, s čimer dobimo bistveno boljše podatke o terasiranosti območij. Rezultate smo povezali tudi z analizo tipov rabe zemljišč in preučili, pri katerih tipih so razlike med obema metodama največje.
Methods for identifying terraced areas on the example of the Vipava Hills
Terraced areas have come to the attention of various experts relatively late. First inscribed on the UNESCO list in 1979, interest in terraced landscapes increased at the turn of the 20th century, especially after the establishment of the International Terraced Landscapes Alliance (ITLA). One of the key problems is the recording of terraces. This paper compares the older method, based on manual recording from topographic maps and orthophotos, with the new method based on laser scanning of the surface. This method, however, allows to see under the vegetation cover and to automatically digitise agricultural terraces, thus providing significantly better information on the terracing of the areas. We have also linked the results to an analysis of land-use types and explained which types show the biggest differences between the two methods.
References
Ažman Momirski, L. 2019: Slovenian terraced landscapes. World Terraced Landscapes: History, Environment, Quality of Life. Environmental History 9. Cham. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-319-96815-5_4
Ažman Momirski, L., Kladnik, D. 2015: The terraced landscape in the Brkini Hills. Acta geographica Slovenica 55-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.1627
Ciglič, R., Glušič, A., Štaut, L., Čehovin Zajc, L. 2024: Towards the deep learning recognition of cultivated terraces based on Lidar data: The case of Slovenia. Moravian Geographical Reports 32-1. DOI: https://doi.org/10.2478/mgr-2024-0006
De Reu, J., Bourgeois, J., Bats, M., Zwertvaegher, A., Gelorini, V., De Smedt, P., Chu, W., Antrop, M., De Maeyer, P., Finke, P., Van Meirvenne, M., Verniers, J., Crombé, P. 2013: Application of the topographic position index to heterogeneous landscapes. Geomorphology 186. DOI: https://doi.org/10.1016/j.geomorph.2012.12.015
Drobnjak, V. 1990: Fizičnogeografski pomen kulturnih teras. Primorje: zbornik 15. zborovanja slovenskih geografov. Ljubljana.
Glavan, M., Malek, A., Pintar, M., Grčman, H. 2017: Prostorska analiza kmetijskih zemljišč v zaraščanju v Sloveniji. Acta agriculturae Slovenica 109. DOI: https://doi.org/10.14720/aas.2017.109.2.10
ITLA Proceedings. Medmrežje: https://www.itla.si/proceedings.html (1. 8. 2024).
Kladnik, D. 2016: Terasirane pokrajine in Honghejska deklaracija. Terasirane pokrajine. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612548896
Kladnik, D., Ciglič, R., Geršič, M., Komac, B., Perko, D., Zorn, M. 2016: Diversity of terraced landscapes in Slovenia. Annales, Series historia et sociologia 26-3. DOI: https://doi.org/10.19233/ASHS.2016.38
Kladnik, D., Komac, B., Zorn, M. 2016: Terasirane pokrajine v Evropi. Terasirane pokrajine. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612548896
Kladnik, D., Kruse, A., Komac, B. 2017: Terraced landscapes: An increasingly prominent cultural landscape type. Acta geographica Slovenica 57-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4770
Kladnik, D., Šmid Hribar, M., Geršič, M. 2017: Terraced landscapes as protected cultural heritage sites. Acta geographica Slovenica 57-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4628
MKGP 2024: Raba. Grafični podatki RABA za celo Slovenijo. Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano. Ljubljana. Medmrežje: https://rkg.gov.si/vstop (10. 8. 2024).
Ogrin, D. 1996: Podnebni tipi v Sloveniji. Geografski vestnik 68.
Ogrin, D., Repe, B., Štaut, L., Svetlin, D., Ogrin, M. 2023: Podnebna tipizacija Slovenije po podatkih za obdobje 1991–2020. Dela 59. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.59.5-89
Perko, D., Ciglič, R., Geršič, M. (ur.) 2016: Terasirane pokrajine. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612548896
Perko, D., Ciglič, R., Geršič, M., Kladnik, D. (ur.) 2017: Terraced Landscapes. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610500193
Perko, D., Ciglič, R., Štaut, L. 2026: Slovenia’s cultivated terraces: Landscapes and landforms aspects. Landscapes and Landforms of Slovenia. Cham. [v pripravi]
Perko, D., Zorn, M. 2016: Sedemdeset let raziskovanj na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Geografski vestnik 88-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV88207
Pipan, P., Kokalj, Ž. 2017: Transformation of the Jeruzalem hills cultural landscape with modern vineyard terraces. Acta geographica Slovenica 57-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4629
Pipan, P., Šmid Hribar, M., Topole, M. 2017: Mediterranean Slovenia. Terraced Landscapes. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610500193
Tarolli, P., Preti, F., Romano, N. 2014: Terraced landscapes: From an old best practice to a potential hazard for soil degradation due to land abandonment. Anthropocene 6. DOI: https://doi.org/10.1016/j.ancene.2014.03.002
Titl, J. 1965: Socialnogeografski problemi na koprskem podeželju. Koper.
Topole, M. 2016: Merče, sredozemske planote. Terasirane pokrajine. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612548896
Topole, M. 2020: Terasirana pokrajina sredozemskih planot. Heriskop 1-1.
Topole, M., Šmid Hribar, M., Pipan, P. 2022: Vinogradništvo v Vipavskem gričevju. Ljubljana.
Topole, M., Šmid Hribar, M., Kokalj, Ž. 2023: Izzivi vinogradniške pokrajine – primer Vipavskega gričevja v Sloveniji. Geografski vestnik 95-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV95102
UNESCO World Heritage List. Medmrežje: https://whc.unesco.org/en/list/?search=terraced+landscape&order=country%2520 (1. 8. 2024).
Uredba o izvajanju ukrepa odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih. Uradni list Republike Slovenije 111/2023. Ljubljana.
Downloads
Published
How to Cite
Issue
Section
License
All moral rights are retained by the author for copyright work submitted for publication in Geografskivestnik. The author transfers all material rights to reproduction and distribution in Slovenia and in other countries to the publisher free of charge, without time limit, for all cases, for unlimited numbers of copies, and for all analog and digital media without exception. If the article is not in line with the instructions for publication, the author shall permit the publisher to adapt the article accordingly. The publisher shall ensure that, given sufficient funds for printing, all positively reviewed articles shall be published in Geografski vestnik, generally in the sequence in which they are received and in line with the balanced distribution of articles by section. Commissioned articles may be published at any time regardless of the date they are received.No authorship fee is paid for articles in Geografski vestnik. Authors are entitled to one free copy of the publication.
Za avtorsko delo, poslano za objavo v Geografski vestnik, vse moralne avtorske pravice pripadajo avtorju, materialne avtorske pravice reproduciranja in distribuiranja v Republiki Sloveniji in v drugih državah pa avtor brezplačno, enkrat za vselej, za vse primere, za neomejene naklade in za vse analogne in digitalne medije neizključno prenese na izdajateljico. Če avtorsko delo ni v skladu z navodili za objavo, avtor dovoljuje izdajateljici, da avtorsko delo po svoji presoji ustrezno prilagodi. Izdajateljica poskrbi, da se vsi prispevki s pozitivno recenzijo, če so zagotovljena sredstva za tisk, objavijo v Geografskem vestniku, praviloma v skladu z vrstnim redom prispetja prispevkov in v skladu z enakomerno razporeditvijo prispevkov po rubrikah. Naročeni prispevki se lahko objavijo ne gledena datum prispetja. Članki v reviji Geografski vestnik niso honorirani. Avtorju pripada 1 brezplačen izvod publikacije.
