PRISPEVEK K OBLIKOVANJU STANDARDOV IN NORMATIVOV ZA OBČINSKE JAVNE USLUŽBENCE NA PODROČJU ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI

Povzetek

V Sloveniji je težišče organiziranja in delovanja sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na občinah. Pričakovali bi, da bi to deklarativno trditev podpirali tudi podatki o številu strokovnjakov, na občinah zaposlenih za področje zaščite, reševanja in pomoči (ZRP). Strokovnjakov torej, ki pripravljajo na delovanje ob naravnih in drugih nesrečah občino, njeno upravo, javna podjetja in zavode, javno gasilsko službo, prostovoljne organizacije in pogodbena podjetja ter civilno zaščito. Strokovnjakov, ki odziv na nesreče in zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev tudi vodijo ter poskrbijo še za ocenjevanje škode in delno tudi za sanacijske, omilitvene ter preventivne dejavnosti. Vendar ni tako. Število zaposlenih na lokalni ravni se je z ocenjenih 170 pred letom 1994 zmanjšalo na 45. Težišče števila zaposlenih se je z občin premaknilo na državno raven, pri čemer se je število zaposlenih precej povečalo. Kot prispevek k začetku načrtnega izboljševanja uravnoteženosti med nalogami občin in številom občinskih javnih uslužbencev za ZRP predlagamo določanje okvirnih normativov za število zaposlenih glede na število prebivalcev občine in opredelitev standardnih del, ki jih opravljajo. Kot ustrezen kriterij smo prepoznali število prebivalcev in ugotovili, da je potreben en javni uslužbenec na 10.000 do 18.000 prebivalcev. Po tem kriteriju bi v 54 občinah, ki imajo več kot 10.000 prebivalcev, potrebovali 85 zaposlenih za področje ZRP in nadaljnjih 36 v skupnih občinskih upravah za preostale občine.