GEOLOŠKO GEOTEHNIČNE RAZISKAVE PLAZU

Avtorji

  • Ana Petkovšek Gradbeni inštitut ZRMK, d.d., Ljubljana

Povzetek

Približno tretjino slovenskega ozemlja ogrožajo plazovi. Čeprav je škoda, ki jo povzročajo, velika, se praviloma obravnavajo na lokalni ravni prizadetih občin ali upravljavcev ogroženih objektov in le redko zbudijo pozornost širše domače ali mednarodne javnosti. To je po svoje razumljivo, saj je nastanek plazu pogojen s celim nizom za določeno lokacijo specifičnih dejavnikov, ki na eni strani zahtevajo strokovno, celovito in večstopenjsko reševanje problema, po drugi strani pa celo najuspešnejših tehničnih rešitev sanacij ni možno neposredno osvojiti in prenesti na neko drugo, s plazom ogroženo območje. Vendar pa je možno na osnovi sedanjega stanja znanj in izkušenj razmeroma dobro oceniti ogroženost ozemlja s plazovi, se pred njimi učinkovito zaščititi, že sprožene plazove pa uspešno sanirati. Plaz Stože pod Mangartom, ki se je sprožil nad Mangartsko planino v dneh med 15. in 17. novembrom 2000, pa je zaradi značilnosti svojega nastanka, velikosti in dolžine potovanja plazu ter v drobirski tok spremenjene zemljine, ki je povzročila razdejanje v Logu pod Mangartom, ne le vzbudil zanimanje širše slovenske javnosti, temveč odprl tudi nekatera nova vprašanja in opozoril na nove dejavnike tveganja, s katerimi se slovenski strokovnjaki pri obravnavanju in reševanju plazov v taki obliki še niso srečali. Med posebnosti plazu Stože sodijo tudi materiali, ki so se odložili vzdolž trase potovanja plazu in samega drobirskega toka, njihove lastnosti pa utegnejo pomembno vplivati na odločitve o pristopu k sanaciji ogroženega območja. V prispevku so predstavljene posebnosti teh materialov.

Literatura

Horvat, M., 1993. Sanacija Tratičnikovega plazu v Podvolovljeku. Ujma, 73–76.

Kulbertanz, G. in sod., 2000. Parameters governing debris – flow initiation, Debris flow hazards mitigation, Balkema Rotterdam, 73–78.

Majes, B., 2001. Plaz pod Mangartom – končno poročilo ekspertne skupine za geotehniko. Ljubljana.

Tognacca, C. in sod., 2000. Threshold criterion for debris flow initiation due to chanel bed failure, Debris flow hazards mitigation, Balkema Rotterdam, 89–97.

Vidrih, R. in Ribičič, M., 1999. Posledice potresa v naravi. Ujma, 107–116.

Zupančič Valant, A., 1995. Reologija suspenzij titanovega dioksida v polimerni raztopini, doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani.

Prenosi

Objavljeno

2024-01-19

Številka

Rubrike

Naravne in druge nesreče v Sloveniji