GEOLOŠKO GEOTEHNIČNE RAZISKAVE PLAZU

Povzetek

Približno tretjino slovenskega ozemlja ogrožajo plazovi. Čeprav je škoda, ki jo povzročajo, velika, se praviloma obravnavajo na lokalni ravni prizadetih občin ali upravljavcev ogroženih objektov in le redko zbudijo pozornost širše domače ali mednarodne javnosti. To je po svoje razumljivo, saj je nastanek plazu pogojen s celim nizom za določeno lokacijo specifičnih dejavnikov, ki na eni strani zahtevajo strokovno, celovito in večstopenjsko reševanje problema, po drugi strani pa celo najuspešnejših tehničnih rešitev sanacij ni možno neposredno osvojiti in prenesti na neko drugo, s plazom ogroženo območje. Vendar pa je možno na osnovi sedanjega stanja znanj in izkušenj razmeroma dobro oceniti ogroženost ozemlja s plazovi, se pred njimi učinkovito zaščititi, že sprožene plazove pa uspešno sanirati. Plaz Stože pod Mangartom, ki se je sprožil nad Mangartsko planino v dneh med 15. in 17. novembrom 2000, pa je zaradi značilnosti svojega nastanka, velikosti in dolžine potovanja plazu ter v drobirski tok spremenjene zemljine, ki je povzročila razdejanje v Logu pod Mangartom, ne le vzbudil zanimanje širše slovenske javnosti, temveč odprl tudi nekatera nova vprašanja in opozoril na nove dejavnike tveganja, s katerimi se slovenski strokovnjaki pri obravnavanju in reševanju plazov v taki obliki še niso srečali. Med posebnosti plazu Stože sodijo tudi materiali, ki so se odložili vzdolž trase potovanja plazu in samega drobirskega toka, njihove lastnosti pa utegnejo pomembno vplivati na odločitve o pristopu k sanaciji ogroženega območja. V prispevku so predstavljene posebnosti teh materialov.