MOTNOST SLOVENSKIH REK LETA 2018
Povzetek
Motnost je odvisna od količline suspendiranih snovi v vodi. Spreminjanje motnosti reke je odvisno od dogajanja v reki, intenzivnosti in lokacije padavin v zaledju, geološke sestave tal in številnih drugih dejavnikov. Ob povečani motnosti se življenjske razmere za vodne organizme spremenijo. Kadar se ob povečani motnosti s premeščanjem suspendiranih snovi prestavljajo po rečni strugi tudi onesnaževala, se življenjske razmere v reki bistveno, včasih celo usodno spremenijo. Leta 2018 je bila motnost v slovenskih rekah večkrat povečana. Najpogosteje so bili vzrok za povečanje motnosti naravni procesi.
Literatura
Arhiv Agencije Republike Slovenije za okolje.
Guide to hydrological practices, Volume I, Data acquisition and processing«. WMO, No. 168.
Ulaga F., 2002. Koncentracija suspendiranega materiala v slovenskih rekah. Ujma 16, 211–215.
Ulaga F., 2006. Transport suspendiranega materiala v slovenskih rekah. Ujma 20, 144–150.
Ulaga F., 2011. Premeščanje suspendiranih snovi v slovenskih rekah. Hidrološki letopis Slovenije 2008. Agencija Republike Slovenije za okolje.
Ulaga F., 2017. Spremljanje motnosti rek za ustreznejše vrednotenje kakovostnega stanja površinskih voda. Ujma 31, 196–201.
WFD – Direktiva 2000/60/EC Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi okvirja za ukrepanje Skupnosti na področju politike do voda (Official Journal of the European Communities, 2000).
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Članki so na voljo javnosti pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna (CC BY-NC-ND 4.0).
