VODENJE V CIVILNI ZAŠČITI NEKDAJ IN DANES

Povzetek

Vodenje odziva na nesrečo potrebuje urejeno in stabilno sistemsko okolje, ki zagotavlja pogoje za njegovo uspešnost. Tako okolje imenujemo model vodenja. Teoretični model vodenja vsebuje več enako pomembnih elementov, ki obsegajo vse od izbire in razvoja vodij, primerne organizacijske strukture vodenja, ustrezne notranje organizacije v organu vodenja, učinkovite metode dela organa vodenja, enotne terminologije ter ustreznih vrst in ravni usposabljanj prek zagotovljenosti ustrezne literature vse do načrtnega in neodvisnega analiziranja izvajanja vodenja. Prisotnost posameznih elementov modela vodenja odziva na nesreče smo preverjali na primeru Civilne zaščite v Sloveniji pred osamosvojitvijo in po njej. Ugotovili smo, da je bilo v Civilni zaščiti pred osamosvojitvijo prisotnih več elementov teoretičnega modela vodenja kot po njej. Razlike se kažejo v notranji strukturi organa vodenja, zagotavljanju kadrov zanj, metodi njegovega dela, usposabljanju in literaturi, medtem ko ni bilo zaznati pomembnih razlik pri analiziranju izvajanja vodenja in organizacijski strukturi vodenja. Nastanek razlik je v pretežni meri pogojen s spremenjenimi družbenimi okoliščinami. Ugotovitve primerjave pokažejo, na katerih področjih v sedanjem modelu vodenja velja zastaviti analitični premislek o morebitni potrebi za dopolnitve in morda celo spremembe.