MODEL VSEOBSEŽNEGA VARNOSTNEGA SODELOVANJA V ŠVICI

Avtorji

  • Uroš Svete Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana

Povzetek

Poleg spremenjenega svetovnega strateškega in varnostnega okolja ter notranjih družbenih sprememb v številnih državah nedvomno tudi množični dogodki pomenijo poseben izziv sodobnemu celovitemu razumevanju področja varnosti. Pri tem ne mislimo samo na politične in gospodarske dogodke (kakor je npr. svetovni gospodarski forum v Davosu), temveč tudi na najpomembnejše športne prireditve. Menimo, da je z varnostnega vidika še posebej težko izpeljati olimpijske igre ter svetovna in evropska nogometna prvenstva, ki so se že v preteklosti izkazala kot varnostno zelo problematična. Zato je v članku predstavljen varnostni načrt, ki so ga v Švici razvili za evropsko nogometno prvenstvo EURO 2008, nedvomno eni največjih javnih prireditev. Sodobni trendi, povezani z novim načinom javnega spremljanja tekem na ulicah in trgih (angleško public viewing), dnevne migracije podpornikov nastopajočih ter migranti, ki zlasti ob takih prireditvah okrepijo svoje čustvene vezi z izvorno domovino, vsekakor dodatno otežujejo delo varnostnih služb. Države gostiteljice tovrstnih prireditev se namreč bojijo, da se ne bi spremenile v »bojišče«, na katerem bi sodelovali njihovi državljani (ali priseljenci) različnih porekel in trenutni obiskovalci, ki so na dogodek prišli brez vstopnic. Po drugi strani nas zgodovina uči, da so množične prireditve, ki jih spremljajo številni novinarji, zelo primerne tudi za teroristične napade (spomnimo se samo dogodkov na poletnih olimpijskih igrah leta 1972 v Münchnu, 1996 Atlanti, pa tudi v Berlinu pred začetkom svetovnega prvenstva 2006). Glede na celovitost dogodka je zato nujno, da se država prirediteljica nanj zelo dobro pripravi, hkrati pa aktivira vse razpoložljive zmogljivosti instrumentov obvladovanja kriz. V tem smislu je tovrsten dogodek tudi odličen preizkus sposobnosti države, kako vključiti sistem zaščite in reševanja (gasilce, civilno zaščito, tehnične reševalne službe), sile notranje varnosti ter zasebna varnostna in svetovalna podjetja (javno-zasebno partnerstvo) v organiziranje tako velike prireditve. Namen članka je torej predstaviti varnostni načrt v Švici za že omenjeno prireditev ter ga na podlagi primarnih in sekundarnih analiz tudi kritično ovrednotiti. Ob tem se seveda zastavlja vprašanje, koliko, če sploh, je mogoče tovrstne tuje izkušnje vključiti v slovenska varnostna in konceptualna razmišljanja.

Literatura

Pogovor z Martinom Jäggijem, vodjem varnostnih priprav na EURO 2008 (Zürich, 7. marec 2008)

Pogovor z Eugenom Thomannom, nekdanjim načelnikom kantonalne policije v Zürichu, polkovnikom švicarske milice in sedanjim samostojnim svetovalcem za varnostna vprašanja (Zürich, 8. marec 2008)

Sicherheit durch Kooperation: Bericht des Bundesrates an die Bundesversammlung über die Sicherheitspolitik der Schweiz (SIPOL B 2000)

Nationales Sicherheitskonzept Schweiz für die UEFA EURO 2008

http://www.switzerland.com/de.cfm/euro_2008/themen/tip.cfm?category=Security&subcat=Security

Svete, Uroš (2007). Razsežja informacijske dejavnosti v obrambnih prizadevanjih Švice in Avstrije: od duhovne obrambe do kriznega komuniciranja. V: PREZELJ, Iztok (ur.). Oblikovanje politik, sistemov in mehanizmov kriznega upravljanja v sodobnih državah. Ljubljana: Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo. Str. 111—138

Bericht über die Überprüfung der Information des Bundes in Krisenlagen (2003). Članek je dobljen 23. 7. 2005 na http://www.admin.ch/ch/d/cf/brennpunkt/cpberichte/Krisenlage.pdf

http://www1.uefa.com/countries/cities/city=3241/index.html

Prenosi

Objavljeno

2024-01-19

Številka

Rubrike

Tuje izkušnje