IZOBRAŽEVANJE CIVILNIH OBRAMBNIH STROKOVNJAKOV NA FAKULTETI ZA DRUŽBENE VEDE V LJUBLJANI

Ljubica Jelušič

Avtorji

Ljubica Jelušič Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana

Povzetek

Študij obramboslovja obstaja na Univerzi v Ljubljani od študijskega leta 1975/76 dalje, njegov bistveni namen je vseh dosedanjih 25 let bil izobraževati civilne obrambne strokovnjake na akademski ustanovi. Razvoj študija je šel skozi fazo koeksistence družboslovnega programa Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo s programom splošne ljudske obrambe (1975–1985), skozi fazo prevlade družboslovnega programa, ko govorimo o interdisciplinarnosti obramboslovja, v resnici pa varnostne in obrambne teme dodajamo k družboslovnim vedam (1985–1992) in skozi fazo stabilizacije obramboslovja znotraj politologije (1993–2000), ko obramboslovje kljub vključenosti v politološko znanost ohranja in razvija svojo identiteto družboslovnega varnostnega in obrambnega študija. Glede na potrebe nacionalnovarnostnega sistema Slovenije in širšega varnostnega okolja, glede na pričakovanja študentov in glede na kritično maso že izšolanega akademskega obramboslovnega zbora v Sloveniji predpostavljamo, da bo študij obramboslovja v četrti fazi razvoja (od leta 2001 dalje) vključil naravoslovne vsebine (nova interdisciplinarnost) ter postal podlaga za dva nova poklica, in sicer za področji vojaškega podsistema ter kriznega upravljanja. Ne glede na to, na kateri slovenski univerzi bosta ti dve področji našli prostor, še vedno velja, da je bil študij obramboslovja v letih izrazite protivojaške ideologije v Sloveniji prostor za kritje in razvoj vojaških znanosti. Obenem pa je Slovenijo že takoj ob osamosvojitvi uvrščal v skupino tistih razvitih evropskih držav, ki so imele vzpostavljen izobraževalni sistem za civilne obrambne strokovnjake. V desetletju po koncu hladne vojne, ko se oblikuje doktrina pogojev za članstvo v vojaško-politični zvezi Nato, je demokratični nadzor nad oboroženimi silami izvedljiv le z visokoizobraženimi strokovnjaki, ki niso pripadniki vojaške profesije, vendar pa področje vojaškega, obrambnega in nacionalnovarnostnega sistema v celoti dobro poznajo.

Literatura

Abrahamsson, B., 1972. Military Professionalization and Politi cal Power, Beverly Hills, London, Sage, 60–61.

Caforio, G.(ur.), 1998. The European Cadet: Professional So cialisation in Military Academies, Baden – Baden, Nomos Verlagsgesellschaft.

Curriculum Handbook, 1999–2000. United States Air Force Academy, Colorado

Dandeker, C., 1999. Facing Uncertainty, Flexible Forces for the Twenty-First Century, Karstadt, National Defense College.

Malešič, M. (ur.), 1996. Razvoj obramboslovne misli, Fakulteta za družbene vede, Katedra za obramboslovje, Obramboslovni raziskovalni center, Ljubljana.

Moskos, C.C., Williams, J.A., Segal, D.R. (ur.), 2000. The Postmodern Military, Armed Forces after the Cold War, New York, Oxford, Oxford University Press, str. 15.

Spaseski, J., 1985. Opštestvena samozaštita, Studentski zbor, Skopje.

Tálas, P., Szemerkényi, R., 1996. Behind Declarations, Civil-Military Relations in Central Europe, Special Edition of Defence Studies, Institute for Strategic and Defence Studies, Budapest, str. 91.

Tominc,B., 2000. Razvoj obramboslovja v Sloveniji, diplomska naloga. Fakulteta za družbene vede, Ljubljana.

Tatalović, S., prodekan Fakultete političnih znanosti, Univerza v Zagrebu, elektronsko pismo, 28. 9. 2000

http://www.pfpconsortium.org/WGS/2/posts/CurriculumDevelop.../Bosnia-HerzConcept.htm, 3. 1. 2001.