RAVNANJE Z UMRLIMI V NESREČAH
Povzetek
Ravnanju z mrtvimi ob nesrečah prizadete skupnosti praviloma posvečajo veliko pozornost in se ustrezno organizirajo. V celotnem zaporedju ravnanj z mrtvimi, od iskanja preko prepoznave do pogreba se kaže predvsem spoštovanje. V osnovi gre za socialni prehod mrtvega človeka od trupla do osebe z imenom in priimkom. Prikazani so tudi stresi, s katerimi se spopadajo reševalci pri ravnanju s trupli.
Literatura
Blanshan S., Quarantelli E.L. (1981). From Dead Body to Person: The Handling of Fatal Mass Casualties in Disasters, Victimology, 6, 1–4, 275–287
Hershiser M.R., Quarantelli E.L. (1976). The Handling of The Dead in a Disaster. Omega, 7, 3, 195–208
Šešok S. (1997). Razbremenitveni pogovori z reševalci. Ujma, 11, 295–299
Šešok S. (1998). Kratkoročne in dolgoročne posledice sočutne utrujenosti pri reševalcih. Ujma, 12, 220–223
Ursano R.J., McCarroll J.E. (1994). Exposure to traumatic death: the nature of the stressor. V: Ursano R.J., McCaughey B.G., Fullerton C.S. (Eds.) Individual and community responses to trauma and disaster , Cambridge: Cambridge University Press, 46–71
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Članki so na voljo javnosti pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna (CC BY-NC-ND 4.0).
