SEIZMOLOŠKO ZAZNAVANJE SKALNEGA PODORA 26. FEBRUARJA 2021 NA RZENIKU IN NEKATERE NJEGOVE ZNAČILNOSTI
Povzetek
26. februarja 2021 se je ob 6. uri in 16 minut na Rzeniku (1833 m) nad dolino Kamniške Bele zgodil večji skalni podor. V članku obravnavam seizmološko zaznavanje tega podora, ki ga ni povzročil potres, pa tudi nekatere druge značilnosti, predvsem morfometrične. Pred tem na kratko opišem skalne podore, ki so v goratih predelih pogosta posledica močnih potresov. Primerjava zračnih posnetkov pred podorom in po njem je omogočila kvantitativno opredelitev razsežnosti podora na Rzeniku. Odlom na zahodnem stebru, ki omejuje njegovo severno steno, je bil visok 200 metrov in širok okoli 100 metrov. Odlomljen skalni material, katerega prostornino ocenjujem na 625.000 m3 , je nasul strmo gozdno pobočje površine okoli 13 hektarjev. Podor je povzročil tako močno tresenje tal, da so ga zaznali večina seizmografov državne mreže potresnih opazovalnic in dva v sosednji Avstriji na oddaljenosti od 15 do 126 kilometrov od Rzenika. Primerjava seizmoloških zapisov tega skalnega podora, zmernega tektonskega potresa magnitude 1,8 in večjega razstreljevanja v bližnjem kamnolomu je razkrila vso pestrost različnih seizmičnih valovanj in njihovega nastanka. Stena Rzenika, ki je visoka okoli 400 metrov in zgrajena iz triasnih apnencev, je znana kot ena najbolj krušljivih sten v naših gorah. Geomorfološka analiza podrobnega digitalnega modela višin je pokazala, da so se tukaj tudi v geološki preteklosti dogajali veliki skalni podori.
Literatura
ARSO, 2020. Državna mreža potresnih opazovalnic je 28. februarja 2020 ob 10.32 zabeležila padec meteorita. https://twitter.com/ARSO_potresi/status/1233350684000620544 (6. julij 2023).
Babič, S., Golnar, T., 1987. Kamniške in Savinjske Alpe, Repov kot in Kamniška Bela, plezalni vodnik. Samozaložba, 112.
Bajc, J., Živčić, M., Gostinčar, M., 2004. Seizmična aktivnost v Šaleški dolini spomladi 2002. Potresi v letu 2002, 56–71. Ljubljana: Agencija RS za okolje.
Dammeier, F., Guilhem, A., Moore, J. R., Haslinger, F., Loew, S., 2015. Moment tensor analysis of rockslide seismic signals. Bulletin of the Seismological Society of America, 105, 3001–3014.
Deparis, J., Jongmans, D., Cotton, F., Baillet, L., Thouvenot, F., Hantz, D., 2008. Analysis of rock-fall and rock-fall avalanche seismograms in the French Alps. Bulletin of the Seismological Society of America 98, 1781–1796.
Frantar, P., Robič, M., 2009. Podori na območju slapa Čedca, Ujma, 23, 82–87.
Geološki zavod Slovenije 2023. Spletna aplikacija za popis in pregledovanje plazov in erozije. https://www.e-plaz.si/ (6. julij 2023).
Gosar, A., 2007. Letalsko lasersko skeniranje (LiDAR) Idrijskega in Ravenskega preloma v zahodni Sloveniji. Ujma 21, 139–144.
Gosar, A., 2012. Application of Environmental Seismic Intensity scale (ESI 2007) to Krn Mountains 1998 Mw = 5.6 earthquake (NW Slovenia) with emphasis on rockfalls. Nat. hazards earth syst. sci., 12/5, 1659–1670.
Gosar, A., 2014. Ocena intenzitet potresa leta 1998 v Krnskem pogorju z uporabo Environmental Seismic Intensity scale (ESI 2007). V Zorn in sod. (ur.): (Ne)prilagojeni. Naravne nesreče 3. GIAM ZRC SAZU, 83–93.
Guerrieri, L., Vittori, E., 2007. Intensity Scale ESI 2007. Memorie Descrittive della Carta Geologica D‘Italia, 74, 41.
Hrvatin, M., Komac, B., Perko, D., Zorn, M., 2006. Slovenia. In: Boardman., J., Poesen J. (Eds.) Soil erosion in Europe. 297–310, John Wiley & Sons.
Legradić, V., 2023. Grožnje gorskemu svetu – erozija v Alpah. Planinski vestnik, 123/2, 18–20.
Mrak, I., 2010. Uporaba metode datiranja površinske izpostavljenosti na primeru podora Veliki vrh. V: Zorn in sod. (ur). Od razumevanja do upravljanja. GI ZRC SAZU, Ljubljana.
Občina Kamnik 2021. Skalni podor v dolini Bele – na tem območju je priporočljiva skrajna previdnost. https://www.kamnik.si/objava/644034 6 (6. julij 2023).
Orožen Adamič, M., 1990. Podor v Trenti. Ujma, 4, 38-38.
Pahor, J., Zupančič, P., 2018: Preboj zvočnega zidu dveh letal na zapisih državne mreže potresnih opazovalnic. Potresi v Sloveniji 2016, 78–86. Ljubljana: Agencija RS za okolje.
Pavšek, M., 1994. Skalni podor v Trenti. Ujma, 8, 24–29.
PD Domžale 2021. Podor v Rzeniku iz zraka. https://www.pdd.si/2021/02/28/podor-v-rzeniku-iz-zraka/ (6. julij 2023).
Premru, U., 1982. Osnovna geološka karta SFRJ, list Ljubljana, 1 : 100.000. Geološki zavod Ljubljana.
Ribičič, M., Vidrih, R., 1999. Posledice potresa 1998 v naravi. Ujma, 13, 107–116.
Ribičič, M., 2014. Zemeljski plazovi – vrste in opis. Geološki zavod Slovenije, 32. https://www.e-plaz.si/Media/PDF/Priloga1_MRibicic_2014_ZEMELJSKI%20PLAZOVI%20(VRSTE%20IN%20OPIS).pdf (6. julij 2023).
Spurny, P., Borovička, J., Kac, J., Kalenda, P., Atanackov, J., Kladnik, G., Heinlein, D., Grau, T., 2010. Analysis of instrumental observations of the Jesenice meteorite fall on April 9, 2009. Meteoritics & planetary science. 45/8, 1392–1407.
Vidrih, R., Ribičič, M., 1998. Porušitve naravnega ravnotežja v hribinah ob potresu v Posočju 12. aprila 1998 in Evropska makroseizmična lestvica (EMS-98). Geologija, 41, 365–410.
Vidrih, R., Sinčič, P., Tasič, I., Gosar, A., Godec, M., Živčić, M., 2006. Državna mreža potresnih opazovalnic; Seismic network of Slovenia. Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, 287.
Vrhovec, T., 2003. Odmrzovanje permafrosta in podori v visokih alpskih stenah. Ujma, 17/18, 201–207.
Vrščaj, B., Bergant, J., Kastelic, P., Šinkovec, M., 2020. Erozija v Sloveniji. Ljubljana: Kmetijski inštitut Slovenije, 32.
Zorn, M., 2002a. Podori na Dobraču. Geografski vestnik, 74/2, 9–20.
Zorn, M., 2002b. Rockfalls in Slovene Alps. Geografski obzornik, XLII, 123–160.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Članki so na voljo javnosti pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna (CC BY-NC-ND 4.0).
