Matija Murko kot predhodnik slovenske slovstvene vede in posrednik pri nastajanju literarne teorije
DOI:
https://doi.org/10.3986/pkn.v48.i2.06Ključne besede:
primerjalna književnost, slovenski literarni zgodovinarji, Murko, Matija, slovanska filologija, Prijatelj, Ivan, Jakobson, Roman, literarna teorija, Srednja EvropaPovzetek
Članek umesti slovanskega filologa Matijo Murka na intelektualni zemljevid širše regije, v kateri se je gibal. V ta namen opazuje odnose, ki jih je imel tako z mlajšimi slovenskimi slavisti (svojimi učenci) kakor z nekaterimi mednarodnimi sodelavci. Tako na eni strani sledi Murkovemu odnosu z jezikoslovcem Franom Ramovšem in literarnim zgodovinarjem Ivanom Prijateljem, ki sta po prvi svetovni vojni delovala na nedavno ustanovljeni ljubljanski univerzi, s katero je dobila tukajšnja slavistika svoj institucionalni obstoj. Na drugi strani članek obravnava Murkov odnos z jezikoslovcem Romanom Jakobsonom, osrednjim predstavnikom praškega lingvističnega krožka, pri ustanovitvi katerega je igral Murko nezanemarljivo vlogo. Članek se osredotoča na epistemološke bližine in zlasti razhajanja ter na tej podlagi postavi vprašanje, kakšne implikacije ima Murkovo razumevanje slovanske filologije za znanstveno raziskovanje jezika in literature. Z obravnavo Murkovega delovanja, intelektualnih izmenjav in institucionalnih premestitev članek prispeva k rekonstrukciji specifično zgodovinskega prostora Srednje Evrope.
Literatura
VIRI
Prijatelj, Ivan. Pismo Matiji Murku. 27. 7. 1912. Matija Murko, Korespondenca, Ivan Prijatelj (27, 1899–1912), Narodna in univerzitetna knjižnica, Rokopisna zbirka, Ms 1119, I.
Ramovš, Fran. Pismo Matiji Murku. 2. 6. 1923. Matija Murko, Korespondence (přijatá), Fran Ramovš (51, 1920–1941), Literární archiv Památníku národního písemnictví, LA PNP 1147, 2a.
LITERATURA
Althusser, Louis. Filozofija in spontana filozofija znanstvenikov. Prev. Vojislav Likar, ŠKUC / Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1985.
Dolinar, Darko. »Matija Murko, začetek Slavie in njeni slovenski sodelavci«. Slavistična revija, let. 53, št. 3, 2005, str. 401–407.
Dolinar, Darko. »Med slovansko filologijo in nacionalno literarno zgodovino: Matija Murko in slovenska literarna veda«. Slavia, let. 72, št. 1, 2003, str. 13–26.
Habjan, Jernej. »Raziskovanje kot branje: od natančnega branja razlike do oddaljenega branje razdalje«. Primerjalna književnost, let. 34, št. 2, 2011, str. 31–41.
Kreft, Lev. »Karel Teige«. Semenj umetnosti, Karel Teige, prev. Nives Vidrih, Sophia, 2023, str. 127–280.
Močnik, Rastko. »Amor in Gens pri Slovencih v času poznega cesarstva, kraljevine in republike: k raziskovanju Julijine mitografije«. Problemi, let. 25, št. 5, 1987, str. 2–10.
Močnik, Rastko. Julija Primic v slovenski književni vedi. Sophia, 2006.
Prijatelj, Ivan. »V zatišju«. Izbrani eseji in razprave, zv. 2, Ivan Prijatelj, ur. Anton Slodnjak, Slovenska matica, 1953, str. 389–413.
Saksida, Iztok. »Uvodnik«. Problemi, let. 25, št. 5, 1987, str. 1.
Sayer, Derek. Prague, Capital of the Twentieth Century. A Surrealist History. Princeton University Press, 2013.
Tihanov, Galin. The Birth and Death of Literary Theory. Regimes of Relevance in Russia and Beyond. Stanford University Press, 2019.
Vološinov, Valentin Nikolajevič. Marksizem in filozofija jezika. Temeljni problemi sociološke metode v znanosti o jeziku. Prev. Marko Kržan, Studia humanitatis, 2008.
