Informacije za avtorje
Primerjalna književnost (PKn) objavlja izvirne in pregledne znanstvene članke ter tematske sklope s področij primerjalne književnosti, literarne teorije, metodologije literarne vede, literarne estetike in drugih strok, ki obravnavajo literaturo in njene kontekste. Občasno objavlja še recenzije, intervjuje in druge prispevke. Zaželeni so meddisciplinarni pristopi. Revija objavlja posamezne razprave v slovenščini ali angleščini. Zaradi zagotavljanja kontinuitete razvoja slovenske strokovne terminologije od avtorjev, zaposlenih na slovenskih ustanovah, sprejema le članke v slovenskem jeziku. Nenaročene članke v angleščini sprejema v recenzentski postopek le, če primerjalno obravnavajo slovensko literaturo. Vsi članki so recenzirani.
Prispevke v slovenskem jeziku in predloge za tematske sklope pošiljajte na naslov: marijan.dovic@zrc-sazu.si. Ob oddaji posameznega članka mora biti pošiljki priložena tudi izpolnjena in podpisana Izjava.
Prispevke v angleškem jeziku pošiljajte na naslov: blaz.zabel@ff.uni-lj.si. Ob oddaji posameznega članka mora biti pošiljki priložena tudi izpolnjena in podpisana Izjava.
Razprave, urejene v programu Word, naj ne presegajo 50.000 znakov (vključno s presledki, sinopsisom, ključnimi besedami, z opombami, bibliografijo in daljšim povzetkom). Besedilo naj bo v pisavi Times New Roman, 12 pik, enojni razmik. Drugi prispevki – poročila, recenzije ipd. – lahko obsegajo največ 20.000 znakov (vključno s presledki).
Naslovu razprave naj sledijo ime in priimek, institucija, poštni naslov, država, ORCID iD in e-naslov avtorja oziroma avtorice.
Razprave imajo slovenski povzetek (1.000–1.500 znakov) in ključne besede (5–8), oboje naj bo v kurzivi tik pred besedilom razprave. Angleški prevod povzetka (preveden naj bo tudi naslov razprave) in ključnih besed je postavljen na konec besedila (za bibliografijo).
Glavni tekst je obojestransko poravnan; lahko je razčlenjen na poglavja s podnaslovi (brez številčenja). Med odstavkoma ni prazne vrstice, prva beseda v novem odstavku pa je umaknjena v desno za 0,5 cm (razen na začetkih poglavij, za citati in za ilustracijami).
Sprotne opombe so oštevilčene tekoče (arabske številke so levostično za besedo ali ločilom). Količina in obseg posameznih opomb naj bosta smiselno omejena. Bibliografskih referenc ne navajamo v opombah, temveč v kazalkah v sobesedilu neposredno za citatom oziroma povzetkom bibliografske enote.
Kazalka, ki sledi citatu ali povzetku, v okroglih oklepajih prinaša avtorjev priimek in številko citirane ali povzete strani: (Juvan 42). Kadar avtorja citata navedemo že v sobesedilu, v oklepaju na koncu citata zapišemo samo številko citirane ali povzete strani (42). Če v članku navajamo več enot istega avtorja, vsako enoto po citatu oziroma povzetku v kazalki označimo s skrajšanim naslovom: (Juvan, Literary 42).
Citati v besedilu so označeni z dvojnimi narekovaji (» in «), citati v citatih pa z enojnimi (' in '); izpusti iz citatov in prilagoditve so označeni z oglatimi oklepaji. Daljši citati (štiri vrstice ali več) so izločeni v samostojne odstavke brez narekovajev; celoten citat je zamaknjen desno za 0,5 cm, njegova velikost je 10 pik (namesto 12), nad in pod njim pa je prazna vrstica. Vir citata je označen v oklepaju na koncu citata.
Ilustracije (slike, zemljevidi, tabele) so priložene v ločenih datotekah z minimalno resolucijo 300 dpi. Objavljene so v črno-beli tehniki. Položaj ilustracije naj bo označen v glavnem tekstu (Slika 1: [Podnapis 1]). Avtorji morajo urediti tudi avtorske pravice, če je to potrebno.
V bibliografiji na koncu članka so podatki izpisani po standardih MLA:
– članki v periodičnih publikacijah:
Kos, Janko. »Novi pogledi na tipologijo pripovedovalca«. Primerjalna književnost, let. 21, št. 1, 1998, str. 1–20.
– monografije:
Juvan, Marko. Literary Studies in Reconstruction. An Introduction to Literature. Peter Lang, 2011.
* Mesto izdaje se pred založnikom navaja zgolj, če je bila knjiga izdana pred letom 1900, če ima založnik sedež v večih državah, ali če založnik ni splošno znan.
– zborniki:
Leerssen, Joep, in Ann Rigney, ur. Commemorating Writers in Nineteenth-Century Europe. Palgrave Macmillan, 2014.
– poglavja v zbornikih:
Novak, Boris A. »Odmevi trubadurskega kulta ljubezni pri Prešernu«. France Prešeren – kultura – Evropa, ur. Jože Faganel in Darko Dolinar, Založba ZRC, 2002, str. 15–47.
– članek v spletni reviji:
Terian, Andrei. »National Literature, World Literatures, and Universality in Romanian Cultural Criticism 1867–1947«. CLCWeb: Comparative Literature and Culture, let. 15, št. 5, 2013, https://doi.org/10.7771/1481-4374.2344. Dostop 21. 5. 2015.
– drugi spletni viri:
McGann, Jerome. »The Rationale of HyperText«. http://www2.iath.virginia.edu/public/jjm2f/rationale.html. Dostop 24. 9. 2015.
Za vse ostale primere glej MLA Handbook, deveta izdaja.
Izjava o izvirnosti, ustreznosti in ravnanju z raziskovalnimi podatki
Za vse članke, objavljene v Primerjalni književnosti, morajo avtorji izpolniti in poslati uredništvu sledečo Izjavo (podpisano in skenirano, po e-pošti):
Izjava o zasebnosti
Imena in e-poštni naslovi, pridobljeni v uredniškem procesu, se bodo dosledno uporabljali le za namene te publikacije in ne bodo predani nobeni tretji osebi.
Copyright in prosti dostop
Primerjalna književnost je v polnem prostem dostopu, kar pomeni, da so vsi članki takoj po objavi dostopni na spletu vsem uporabnikom. Prosta raba in distribucija v medijih sta dovoljeni pod pogojem, da sta avtor in revija ustrezno navedena (licenca CC-BY). Revija avtorjem ne zaračunava ne uredniških stroškov ne stroškov objave in hranjenja na spletu.
