Od primerjalnega jezikoslovja k primerjalni književnosti: Meillet, Murko, Jakobson
DOI:
https://doi.org/10.3986/pkn.v48.i2.07Ključne besede:
slovenski literarni zgodovinarji, Murko, Matija, primerjalna verzologija, ustno izročilo, srbohrvaška junaška epika, metrika, epski deseterec, Meillet, Antoine, Jakobson, RomanPovzetek
Članek razgrinja znanstvene in osebne relacije med ključnimi imeni modernega primerjalnega jezikoslovja, literarne teorije in primerjalne književnosti ter oriše nekatera skupna mesta, ki družijo Meilletovo, Murkovo in Jakobsonovo ukvarjanje z ustnim pesništvom in prispevajo k njihovim daljnosežnim teorizacijam predvsem na področju primerjalne metrike, pa tudi teorije ustnosti. Antoine Meillet je v svoji vplivni knjigi o izvorih grške metrike izpeljal teze o skupnem indoevropskem verzu in prvi postavil formulaičnost homerske epike za njen kompozicijski princip, s čimer je vplival na svojega doktoranta Milmana Parryja. O formulah kot skupnih mestih, povezanih z metričnim principom, v svojih poročilih s terenskih raziskav piše tudi Matija Murko, ki ga Meillet konec dvajsetih let 20. stoletja povabi predavat o južnoslovanski narodni epiki na pariško Sorbono. Naslednjega leta Jakobson, ki v tem času enako kot Murko živi in deluje v Pragi ter v okviru Praškega lingvističnega krožka razvija osnove fonologije, ki jo vpelje tudi v verzologijo, s primerjalno metodo poveže Meilletovo prelomno študijo o primerjalni metriki z Murkovimi primerjalnozgodovinskimi dognanji o ustnem pesništvu južnih Slovanov ter postavi temelje primerjalne slovanske verzologije. Razprava med drugim pokaže, da se Murkov znanstveni korpus, posvečen ustnemu pesništvu, pomembno vpenja v različne tokove moderne mednarodne komparativistike, saj ne le ključno prispeva k nastajajoči teoriji ustnosti, ampak so njegovi obsežni popisi in sistematizacija metrične in ritmične podobe v izvedbi južnoslovanske narodne epike tudi dragocen prispevek k verzologiji kot disciplini na križišču literarne teorije, primerjalnega jezikoslovja in primerjalne književnosti.
Literatura
VIRI
Mazon, André. Korespondenca. Institut d'études slaves, MAZ.8.
Meillet, Antoine. Osebni fond. Collège de France, 83 CDF 1-9.
Murko, Matija. Korespondenca. Literární archiv Památníku národního písemnictví, LA PNP 1147, 2.
Slavia. Uredniški arhiv. Literární archiv Památníku národního písemnictví, LA PNP 1530.
LITERATURA
Bader, Françoise. »Meillet et la poésie indo-européenne«. Cahiers Ferdinand de Saussure, št. 42, 1988, str. 97–125.
Dolinar, Darko. »Matija Murko in slovenska literarna veda«. Slovenski slavistični kongres, Nova Gorica 2001. Evropsko leto jezikov / Sodobna slovenska književnost / Matija Murko, ur. Marko Jesenšek, Slavistično društvo Slovenije, 2002, str. 98–107.
Fischerová, Sylva. »Matija Murko, Roman Jakobson in Parry-Lordova teorija ustnega pesništva«. Clotho, let. 1, št. 1, 2019, str. 23–53.
Fischerová, Sylva. »Matija Murko's Research on the South Slavic Epic Tradition and Czechoslovakian Slavistics«. Primerjalna književnost, let. 48, št. 2, 2025, str. 203–228.
Gantar, Kajetan. »Odmevi Murkovih raziskav v homeroslovju«. Matija Murko – slovanski filolog v najširšem pomenu besede, ur. Marko Jesenšek in Marija Stanonik, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020, str. 101–112.
Gasparov. Mikhail L. A History of European Versification. Clarendon Press, 1996.
Isačenko, Aleksander V. Slovenski verz. Akademska založba, 1939.
Jakobson, Roman. »Preface«. Serbocroatian Heroic Songs, zv. 1, Novi Pazar, ur. in prev. Albert Bates Lord, Harvard University Press / Serbian Academy of Sciences, 1954, str. xi–xii.
Jakobson, Roman. Slavic Epic Studies. Selected Writings, zv. 4, Roman Jakobson, Mouton, 1966.
Jensterle Doležal, Alenka. »Znanstveno delo profesorja Matija Murka v praškem obdobju«. Matija Murko – slovanski filolog v najširšem pomenu besede, ur. Marko Jesenšek in Marija Stanonik, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020, str. 81–100.
Jousse, Marcel. Études de psychologie linguistique. Le style oral rythmique et mnémotechnique chez les Verbo-moteurs. Gabriel Beauchesne, 1925.
Kočnik, Neža. »Primerjalna verzologija med jezikoslovjem in literarno vedo«. Mejniki in prelomnice v slovanskih jezikih in literaturah. 9. simpozij mladih slavistov, ur. Neža Kočnik et al., Študentska sekcija Zveze društev Slavistično društvo Slovenije, 2021, str. 225–236.
Kozak, Krištof Jacek. »Comparative Literature in Slovenia«. CLCWeb: Comparative Literature and Culture, let. 2, št. 4, 2000, https://doi.org/10.7771/1481-4374.1094.
Meillet, Antoine. Aperçu d'une histoire de la langue grecque. 1. izd., Hachette, 1913 / 3. izd., Hachette, 1930.
Meillet, Antoine. »Ce que les linguistes peuvent souhaiter d'une édition«. Bulletin de l'Association Guillaume Budé, št. 1, 1923, str. 33–37.
Meillet, Antoine. »De la partie commune des pâdas de 11 et de 12 syllabes dans le maṇḍala III du Rgveda«. Journal asiatique, let. 91, 1897, str. 266–300.
Meillet, Antoine. »Milman Parry: L'épithète traditionnelle dans Homère et Les formules et la métrique d'Homère«. Bulletin de la Société de linguistique, let, 29, št. 2, 1928, str. 100–102.
Meillet, Antoine. Les origines indo-européennes des mètres grecs. Presses universitaires de France, 1923.
Meillet, Antoine. »Sur une édition linguistique d'Homère«. Revue des études grecques, let. 31, 1918, str. 277–314.
Murko, Matija. »L'état actuel de la poésie populaire épique yougoslave«. Le Monde Slave, let. 5, št. 2, 1928, str. 321–351.
Murko, Matija. »Neues über südslavische Volksepik«. Neue Jahrbücher für das klassische Altertum, Geschichte und deutsche Literatur und für Pädagogik, let. 22, 1919, str. 273–296.
Murko, Matija. »Nouvelles observations sur l'état actuel de la poésie épique en Yougoslavie«. Revue des études slaves, let. 13, št. 1–2, 1933, str. 16–50.
Murko, Matija. La poésie populaire épique en Yougoslavie au début du XXe siècle. Honoré Champion, 1929.
Murko, Matija. Spomini. Slovenska matica, 1951.
Murko, Matija. Tragom srpsko-hrvatske narodne epike. Putovanja u godinama 1930–1932. Zv. 1, Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, 1951.
Murko, Matija. »Za národní epikou po Jugoslávii«. Československo-jihoslovanská revue, let. 1, št. 3, 1930–1931, str. 111–114; let. 1. št. 4, 1930–1931, str. 154–160.
Pacheiner Klander, Vlasta. Staroindijske verzne oblike. Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001. Literarni leksikon 46.
Parry, Milman. L'épithète traditionnelle dans Homère. Essai sur un problème du style homérique. Les Belles Lettres, 1928.
Parry, Milman. Les formules et la métrique d'Homère. Les Belles Lettres, 1928.
Parry, Milman. The Making of Homeric Verse. The Collected Papers of Milman Parry. Ur. Adam Parry, Clarendon Press, 1971.
Parry, Milman. Serbo-Croatian Folk Songs. Ur. Albert B. Lord in Béla Bartók, Columbia University Press, 1951.
Paulhan, Jean, ur. in prev. Les hain-teny merinas. Poésies populaires malgaches. Paul Geuthner, 1913.
Rodda, Martina Astrid. »Antoine Meillet et la langue homérique: au-delà du 'Parryisme'«. Études de lettres, št. 322, 2023, str. 43–72.
Smolej, Tone. »Matija Murko in predfrancoski začetki slovenske primerjalne književnosti v 19. stoletju«. Primerjalna književnost, let. 48, št. 2, 2025, str. 9–22.
Testenoire, Pierre-Yves. »Les recherches sur la poésie orale autour d'Antoine Meillet: Jean Paulhan, Marcel Jousse, Milman Parry«. Histoire Épistémologie Langage, let. 44, št. 2, 2023, str. 79–100.
Vet, Thérèse de. »Parry in Paris: Structuralism, Historical Linguistics, and the Oral Theory«. Classical Antiquity, let. 24, št. 2, 2005, str. 257–284.
Zabel, Blaž. »Matija Murko in ameriška komparativistika«. Primerjalna književnost, let. 48, št. 2, 2025, str. 25–41.
Zabel, Blaž. »Matija Murko o Homerju in sočasnem homeroslovju«. Clotho, let. 5, št. 1, 2023, str. 27–45.
Zabel, Blaž. »Matija Murko, predhodnik Milmana Parryja?« Matija Murko – slovanski filolog v najširšem pomenu besede, ur. Marko Jesenšek and Marija Stanonik, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020, str. 113–130.
Zelenka, Miloš. »Matija Murko and Structural Aesthetics«. Primerjalna književnost, let. 48, št. 2, 2025, str. 143–162.
Zelenka, Miloš. »Le rôle de la slavistique française dans l'essor institutionnel et l'orientation intellectuelle de la slavistique tchèque après 1918 (André Mazon et Matija Murko dans les années 1920)«. Revue des études slaves, let. 91, št. 1–2, 2020, str. 45–63.
