Razmišljanja o češki slavistiki po prvi svetovni vojni: Matija Murko in Jan Máchal

Avtorji

  • Alenka Jensterle Doležal

DOI:

https://doi.org/10.3986/pkn.v48.i2.09

Ključne besede:

primerjalna književnost, slovenski literarni zgodovinarji, Murko, Matija, češka slavistika, Máchal, Jan Hanuš, južnoslovanske književnosti, reformacija, protireformacija

Povzetek

Razprava primerja pozitivistično misel dveh čeških profesorjev slovanskih književnosti v dvajsetih letih 20. stoletja: Slovenca Matije Murka (1861–1952) in Čeha Jana Hanuša Máchala (1855–1939). Primerjalna literarna zgodovina, ki se je v tedanjem srednjeevropskem prostoru ukvarjala z manjšimi južnoslovanskimi književnostmi, je bila v tem času še v povojih, primerjalni literarni zgodovinarji pa so se osredinjali predvsem na preglede posameznih literarnih obdobij. V fokusu tega prispevka so Murkova razmišljanja o južnoslovanski književnosti v obdobju reformacije in protireformacije v knjigi Die Bedeutung der Reformation und Gegenreformation für das geistige Leben der Südslaven (Pomen reformacije in protireformacije za duhovno življenje južnih Slovanov, 1927). Njegov pogled in metode primerjam s kratkim poglavjem o istem obdobju v monumentalni monografiji Jana Máchala Slovanské literatury (Slovanske književnosti, 1922). V študiji poudarjam njune primerjalne metode, interpretacijo vplivov in označevanje literarnih tokov v obravnavanem obdobju. Znanstvenika povezujeta analize literarnih gibanj v dveh nacionalnih zgodovinah z razvojem jezika, oba pa predstavita tudi družbeni in zgodovinski razvoj časa in prostora na splošno. Osredotočam se tudi na njuno razumevanje nacionalne in nadnacionalne literarne zgodovine ter na njuno interpretacijo osebnosti in literarnih del v literarnem gibanju.

Literatura

Bajt, Drago. “Primerjalna književnost v vzhodnoevropskih socialističnih deželah.” Primerjalna književnost, vol. 12, no. 2, 1989, pp. 41–51.

Casanova, Pascale. The World Republic of Letters. Translated by M. B. DeBevoise, Harvard University Press, 2004.

Dolinar, Darko. “Med slovansko filologijo in nacionalno literarno zgodovino: Matija Murko in slovenska literarna veda.” Slavia, vol. 72, no. 1, 2003, pp. 13–26.

Endler, Dietmar. “Matija Murko und die südslawischen Literaturen.” Wissenschaftliche Zeitschrift der Karl-Marx-Universität Leipzig: Gesellschaftswissenschaftliche Reihe, vol. 36, no. 1, 1987, pp. 29–34.

Horák, Jiří. “Úvodem.” Rozpravy z oboru slovanské filologie, Matija Murko, edited by Jiří Horák, Slovanský ústav / Orbis, 1937, pp. v–xiv.

Jembrih, Alojz. “Uz neke tvrdnje u Murkovoj knjizi (1927) po početcima tiskanih kajkavskih knjiga u 16. stoljeću.” Matija Murko: slovanski filolog v najširšem pomenu besede, edited by Marko Jesenšek and Marija Stanonik, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020, pp. 168–197.

Jensterle Doležal, Alenka. “Arheologija konteksta: Murkovo nastopno predavanje na Karlovi univerzi v Pragi (1920).” Sto let slovenistiky na Univerzitě Karlově v Praze: pedagogové a vědci ve stínu dějin, edited by Alenka Jensterle Doležal et al., Filozofická fakulta Univerzity Karlovy, 2014, pp. 56–68.

Jensterle Doležal, Alenka. Avtor, tekst, kontekst, komunikacija: poglavja iz slovenske moderne. Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti FF UM, 2014.

Jensterle Doležal, Alenka. “Znanstveno delo profesorja Matija Murka v praškem obdobju.” Matija Murko: slovanski filolog v najširšem pomenu besede, edited by Marko Jesenšek and Marija Stanonik, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020, pp. 81–100.

Jesenšek, Marko, editor. Slovenski slavistični kongres, Nova Gorica 2001: Evropsko leto jezikov / Sodobna slovenska književnost / Matija Murko. Slavistično društvo Slovenije, 2002.

Jesenšek, Marko, and Marija Stanonik, editors. Matija Murko: slovanski filolog v najširšem pomenu besede. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020.

Máchal, Jan. Slovanské literatury. Zv. 1, Matice česká, 1922.

Murko, Matija. “Der Ausbau der slavistischen Studien in der Tschechoslovakei.” Prager Rundschau, vol. 1, no. 4, 1931, pp. 332–348.

Murko, Matija. “Die Bedeutung der Reformation und Gegenreformation für das geistige Leben der Südslaven.” Slavia, vol. 4, no. 1, 1925–1926, pp. 499–522, 684–719; vol. 5, no. 1, 1926–1927, pp. 65–99, 277–302, 500–534, 718–744.

Murko, Matija. Die Bedeutung der Reformation und Gegenreformation für das geistige Leben der Südslaven. Carl Winter’s Universitätsbuchhandlung, 1927.

Murko, Matija. Geschichte der älteren südslavischen Literaturen. C. F. Amelang, 1908.

Murko, Matija. Izbrano delo. Edited by Anton Slodnjak, Slovenska matica, 1962.

Murko, Matija. “Myšlenka jihoslovanského sjednocení v minulosti.” Slovanský přehled, vol. 19, 1927, pp. 1–12.

Murko, Matija. “O předchůdcích ilyrismu: sjednocení Jihoslovanů.” Nové Atheneum, vol. 2, no. 3, 1920–1921, pp. 97–109.

Murko, Matija. “O predhodnikih ilirizma.” Translated by Božidar Borko. Izbrano delo, Matija Murko, edited by Anton Slodnjak, Slovenska matica, 1962, pp. 63–75.

Murko, Matija. Paměti. Fr. Borový, 1949.

Murko, Matija. “Die südslawischen Literaturen.” Die osteuropäischen Literaturen und die slawischen Sprachen, Adalbert Bezzenberger et al., B. G. Teubner, 1908, pp. 194–245. Die Kultur der Gegenwart 1/9.

Murko, Matija. Über die Bedeutung der Reformation und Gegenreformation für das geistliche Leben der Südslaven. Sächsischen Akademie zu Leipzig, 1921.

Páta, Josef. Prof. Dr. Matyáš Murko: k sedmdesátinám slovinského slavisty, spolutvůrce české slavistiky po světové válce. Adolf Černý, 1931.

Pospíšil, Ivo, and Miloš Zelenka, editors. Matija Murko v myšlenkovém kontextu evropské slavistiky. Masarykova univerzita, 2005.

Rajšp, Vincenc. “Matija Murko o reformaciji in protireformaciji pri južnih Slovanih.” Matija Murko: slovanski filolog v najširšem pomenu besede, edited by Marko Jesenšek and Marija Stanonik, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020, pp. 145–152.

Seehase, Ilse. “K znanstvenozgodovinskemu mestu Matija Murka.” Slavistična revija, vol. 35, no. 3, 1987, 291–297.

Slodnjak, Anton. “Uvod.” Izbrano delo, Matija Murko, edited by Anton Slodnjak, Slovenska matica, 1962, pp. 5–12.

Wollman, Frank. “Murkova vědecká osobnost.” Slavia, vol. 18, no. 1–2, 1947–1948, pp. 1–22.

Wollman, Frank. “Naše pojetí slovanské filologie a její dnešní úkoly.” Slavia, vol. 18, no. 3, 1947–1948, pp. 249–264.

Zabel, Blaž. “Matija Murko, predhodnik Milmana Parryja?” Matija Murko: slovanski filolog v najširšem pomenu besede, edited by Marko Jesenšek and Marija Stanonik, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020, pp. 113–130.

Zabel, Blaž. “What Is Semiperipheral Scholarship? A Case Study of Matija Murko (1861–1952) and His Reception in Oral Theory and Literary Studies.” History of Humanities, vol. 10, no. 1, 2025, pp. 189–208.

Zelenka, Miloš. “Češka in slovaška literarna komparativistika: stanje in dosežki (od Welleka in Wollmana k Ďurišinu).” Primerjalna književnost, vol. 28, no. 2, 2005, pp. 1–15.

Zelenka, Miloš, editor. Murkova epocha slovanské filologie, special issue of Slavia, vol. 72, no. 1, 2003.

Objavljeno

2025-06-22