Drama kot literarna umetnina in/ali kot gledališki tekst

Povzetek

Za dramo kot literarno umetnino je po modemih teorijah – drugače kot po starejših – značilna imanentna teatralnost oziroma odrska predstavljivost. To velja celo za t. i. knjižno ali bralno dramo, ki zavrača samo odrske konvencije svoje dobe. – Od začetkov dramatike in gledališča so bili dramsko pesništvo, igralstvo in občinstvo tesno povezani. Razmerje med dramo in gledališčem je postalo problematično v 18. stoletju, ko je prvotna zveza razpadla. Kmalu pa se je uveljavila težnja po premagovanju tega razcepa na drugačen način. Gledališko prakso je spreminjal predvsem pojav režije. Teoretična refleksija pa je vzpostavila pojem gledališke predstave kot svojevrstne, avtonomne, integralne umetnine, v kateri je besedilo samo ena izmed sestavin. To je omogočilo tudi razvoj samostojne teatrološke stroke v 20. stoletju. Za ta problem pa so relevantne že nekatere Heglove formulacije v Estetiki, kjer avtor sicer nedvoumno postavlja na najvišje mesto dramsko poezijo, vendar pripisuje precejšen pomen tudi njeni odrski izvedbi.