Barvno podobje je pomemben element Flaubertovega ustvarjanja, zdi se, da prav s pomočjo barv ustvarja globinsko strukturo (t. i. dessous), ki učinkovito, a ne vsiljivo spremlja dogajanje na površju (t. i. dessus). Z njegovo pomočjo je ustvarjena skrita poetična resničnost, ki poteka ob dogajanju v tekstu predvsem na dva načina: 1) na način metaforičnih grebenic: barvne podobe se pojavljajo sicer na različnih mestih v tekstu, med njimi je nekaj stavkov ali celo strani, vse pa nas vodijo k istemu cilju, vse so kontinuirane in usklajene kot pripoved o isti stvari iz dessousa; 2) kot razpredene podobe: to so razširjene podobe, podobe, ki so bogato razvite. – Zakaj barvno podobje? Flaubertovo očitno in močno zanimanje za barve, pa tudi za svetlobo, sence, meglo, je moč povezati z njegovim navdušenjem nad porajajočim se impresionizmom; Flaubert piše o tistem, kar vidi, vidi pa svet v barvah.
