Prešernova recepcija jambskega enajsterca
Ključne besede:
primerjava med ritmično strukturo jambskega enajsterca v italijanski in slovenski poezijiPovzetek
Pričujoča razprava se vpisuje v polje komparativne verzologije. Za cilj si je zastavila primerjavo ritmične strukture izvornega italijanskega (»laškega«) enajsterca in njegove slovenske recepcije. Prešeren je odkril optimalne možnosti za ritem slovenskega verza v kombiniranju osnovnega akcentuacijskega principa s stranskim silabičnim principom. Kljub akcentuacijskemu temelju bi lahko rekli, da je slovenski verz silabotoničen. Zato je Prešernova vpeljava jambskega enajsterca in italijanskega soneta ustrezala naravi našega verza. Čeprav slovenski verz pripada sistemu akcentuacijske verzifikacije, italijanski verz pa silabičnemu sistemu (z močno vlogo naglasov), prav silabotoničnost pomeni skupni imenovalec obeh verzov. – V pesmih, napisanih v »laškem« enajstercu, uporablja Prešeren samo ženske klavzule (ital.: piano) ter povsem izključi možnost moških (ital.: tronco) in daktilskih (tekočih – ital.: sdrucciolo) klavzul, ki sicer obstaja v italijanski verzifikaciji. Velikanski vpliv Prešernove poetike na celotno zgodovino slovenske poezije je imel za posledico, da se je ženska varianta enajsterca uveljavila kot zvrstna norma, čeprav so jo mnogi pesniki kršili. Če upoštevamo dejstvo, da je siceršnja frekvenca moških in daktilskih klavzul pri Prešernu precej višja kakor pri Danteju in Petrarci, se vsiljuje sklep, da je izključna uporaba ženskih klavzul pri jambskih enajstercih zvrstno motivirana in določena: Prešeren je ženske klavzule očitno doživljal kot znamenje »visokega«, umetn(išk)ega pesništva, medtem ko je moške in daktilske klavzule rad uporabljal pri narativnem pesništvu in v legah, ki izvirajo iz ljudskega izročila. – Cezura, nezgrešljivo znamenje silabične verzifikacije, je v italijanski poeziji sicer šibkejša kakor v francoski in španski, vendar je kljub temu precej močnejša kakor v slovenski poeziji. Primerjava strukture italijanskega in slovenskega »laškega« enajsterca glede na položaj cezure nas je pripeljala do zanimive ugotovitve: v italijanski poeziji vlada ravnotežje v frekvenci malih enajstercev (ital.: endecasillabo a minore – s cezuro v prvi polovici verza) in velikih enajstercev (ital.: endecasillabo a maiore – s cezuro v drugi polovici verza), medtem ko slovenska adaptacija kaže jasno težnjo k prevladi malih enajstercev. To tendenco je mogoče zaslediti v celotni zgodovini slovenske poezije od Prešerna do današnjega dne, od romantike do sodobnega postmodernizma (recimo pri Jesihu).Literatura
AVALLE D’arco Silvio: Preistoria dell’endecasillabo. Milano–Neapelj, 1963 (Ricciardi). Odlomki tudi v zborniku La metrica, ur. Renzo Cremante in Mario Pazzaglia, Bologna, 1972 (Società editrice il Mulino), str. 243–246.
BAJEC Anton: »O slovenski rimi.« Jezik in slovstvo, 3, 1957–58, str. 193–196 in 247–254.
ČERVENKA Miroslav: »Metrična norma jamba in troheja. Halle-Keyserjeva teorija ter ruski in češki verz.« V: Večerna šola stihoslovja. Štiri študije iz let 1975–83. Prev. Albinca Lipovec. Ljubljana, 1988 (Studia humanitatis).
FUSSEL Paul: Poetic Meter and Poetic Form. New York, 19792 (revised edition) (Random House).
GALDI Ladislao: Introduzione alla stilistica italiana. Bologna, (19711), 19842, ponatis 1988 (Patròn editore).
GANTAR Kajetan: Grške lirične oblike in metrični obrazci. Ljubljana, 1979 (Literarni leksikon, 7; SAZU, DZS).
GIROLAMO Costanzo Di: Teoria e prassi della versificazione. Bologna, 1976 (Serie di linguistica e di critica letteraria, Società editrice il Mulino).
GOUVARD J.-M.: »Frontières de mot et frontières de morphème dans l’alexandrin: Du vers classiques au 12-syllabe de Verlaine.« V: Métrique française et métrique accentuelle, ur. D. Billy, B. de Cornulier, J.-M. Gouvard, Langue française, št. 99, sept. 1993 (Larousse).
GRAMMONT Maurice: Le petit traité de versification française. Pariz, 1965 (Librairie Armand Colin).
HALLE Morris & KAYSER Samuel Jay: English Stress. Its Form, Its Growth, and Its Role in Verse. New York–Evanston–London, 1971 (Harper & Row Publishers).
ISAČENKO Aleksander V.: Slovenski verz. Ljubljana, 1939 (Akademska založba), 19752 (Partizanska knjiga).
KLEINHENZ Christopher: The Early Italian Sonnet: The First Century (1220–1321). 1988 (Collezione di studi e testi; Edizioni Milella – Lecce).
KMECL Matjaž: Mala literarna teorija. Ljubljana, 1977 (Zavod SR Slovenije za šolstvo; Založba Borec).
KOLÁŘ Antonius: De re metrica poetarum Graecorum et Romanorum. Praga, 1947.
KORUZA Jože: Značaj pesniškega zbornika Pisanice od lepeh umetnost. Maribor, 1993 (Obzorja).
KOS Janko: Romantika. Ljubljana, 1980 (Literarni leksikon, 6; SAZU, DZS).
KOS Janko: Morfologija literarnega dela. Ljubljana, 1981 (Literarni leksikon, 15; SAZU, DZS).
KOS Janko: Primerjalna zgodovina slovenske literature. Ljubljana, 1987 (Znanstveni inštitut Filozofske fakultete; Partizanska knjiga).
KOS Janko: Prešeren in njegova doba. Študije. Koper, 1991 (Lipa).
KOS Janko: »Pojem lirike in slovenski literarni razvoj.« Primerjalna književnost, 15, 1992, št. 1, str. 1–12.
KOS Janko: Lirika. Ljubljana, 1993 (Literarni leksikon, 39; SAZU, DZS).
KOSTER W. J. W.: Traité de métrique grecque suivi d’un précis de métrique latine. Leyde, 19532 (A. W. Sijthoff’s Uitgeversmaatschappij).
LEGIŠA Lino: »Pesniški zborniki Pisanice.« V: Pisanice 1779–1782, ur. Lino Legiša. Ljubljana, 1977 (SAZU).
LOTMAN J. M.: Predavanja iz strukturalne poetike. Uvod, teorija stiha. Prevod i predgovor Novica Petković. Sarajevo, 1970 (Zavod za izdavanje udžbenika).
LOTMAN J. M.: Struktura umetničkog teksta. Prevod i predgovor Novica Petković. Beograd, 1976 (Nolit).
Lyrik des Mittelalters I. Probleme und Interpretationen. Herausgegeben von Heinz Bergner. Vsebina: Paul Klopsch: »Die mittellateinische Lyrik«, Dietmar Rieger: »Die altprovenzalische Lyrik«, Friedrich Wolfzettel: »Die mittelalterliche Lyrik Nordfrankreichs«. Stuttgart, 1983 (Universal-Bibliothek, 7896; Philipp Reclam Jun.).
Lyrik des Mittelalters II. Probleme und Interpretationen. Herausgegeben von Heinz Bergner. Vsebina: Ulrich Müller: »Die mittelhochdeutsche Lyrik«, Heinz Bergner: »Die mittelenglische Lyrik«. Stuttgart, 1983 (Universal-Bibliothek, 7897; Philipp Reclam Jun.).
MARROU Henri-Irénée: Les troubadours. Pariz, 19712, ponatis 1993 (Éditions du Seuil).
MERHAR Boris: »Frekventnost in vrste moškega rimanja v slovenski poeziji od Vodnika do moderne.« Seminar slovenskega jezika, literature in kulture 2, Ljubljana, 1966.
MERHAR Boris: »Še kaj o slovenski rimi.« Jezik in slovstvo, 11, 1966, str. 92–98, 129–133, 218–225 in 259–263.
Mittelalterliche Lyrik Frankreichs I. Lieder des Trobadors (Provenzalisch/Deutsch). Ausgewählt, übersetzt und kommentiert von Dietmar Rieger. Stuttgart, 1980 (Universal-Bibliothek, 7620; Philipp Reclam Jun.).
MORIER Henri: Dictionnaire de Poétique et de Rhétorique. Pariz, 19611, 19752 (deuxième édition augmentée et entièrement refondue) (Presses universitaires de France).
NAVARRO Tomás: Métrica española. Reseña histórica y descriptiva. Sirakuze, New York, 1956 (Syracuse University Press).
NOVAK Boris A.: »Aleksandrinec I. Zgodovinski razvoj in ritmični ustroj francoskega aleksandrinca.« Primerjalna književnost, 15, 1992, št. 2, str. 59–80.
NOVAK Boris A.: »Aleksandrinec II. Adaptacije francoskega aleksandrinca v drugih jezikih.« Primerjalna književnost, 16, 1993, št. 1, str. 96–105.
NOVAK Boris A.: »Aleksandrinec III. Aleksandrinec v slovenski poeziji in prevodni literaturi.« Primerjalna književnost, 16, 1993, št. 2, str. 51–74.
NOVAK Boris A.: »Ali je aleksandrinec v slovenščini sploh mogoč?« V: Prevod in narodova identiteta / Prevajanje poezije. Zbornik Društva slovenskih književnih prevajalcev, 17. Ljubljana, 1993, str. 48–56.
NOVAK Boris A.: »Asonanca pri Strniši.« V: Interpretacije, št. 2: Gregor Strniša, ur. Jože Snoj. Ljubljana, 1993 (Nova revija), str. 122–140.
NOVAK Boris A.: »Ritmične in evfonične razsežnosti v pesniškem jeziku Ivana Hribovška in Franceta Balantiča.« V: Balantičev in Hribovškov zbornik, ur. Marjan Dolgan. Ljubljana–Celje, 1994 (ZRC SAZU, Mohorjeva družba), str. 315–336.
NOVAK Boris A.: »Prevod – salto immortale.« Nova revija, 13, 1994, št. 150, str. 79–91. (Objava predavanja v Društvu slovenskih književnih prevajalcev 4. maja 1994.)
OCVIRK Anton: Evropski verzni sistemi in slovenski verz. Prvi del. Ljubljana, 1980 (Literarni leksikon, 9; SAZU, DZS).
OCVIRK Anton: Evropski verzni sistemi in slovenski verz. Drugi del. Ljubljana, 1980 (Literarni leksikon, 10; SAZU, DZS).
OCVIRK Anton: Literarno delo in jezikovna izrazna sredstva. Ljubljana, 1981 (Literarni leksikon, 11; SAZU, DZS).
OCVIRK Anton: Literarna umetnina med zgodovino in teorijo. Razprave. 2. zvezek. Ljubljana, 1979 (DZS).
OCVIRK Anton: Miscellanea. Ljubljana, 1984 (DZS).
ORLANDO Sandro: «Tecniche di poesia« – La metrica italiana. Firence, 1994 (Bompiani).
D'OVIDIO Francesco: »Sull’origine dei versi italiani.« V: Versificazione italiana e arte poetica medioevale istega avtorja. Milano, 1910 (založba Ulrico Iioepli). Odlomki tudi v zborniku La metrica, ur. Renzo Cremante in Mario Pazzaglia, Bologna, 1972 (Società editrice il Mulino), str. 237–242.
PARDO Madeleine in Arcadio: Précis de métrique espagnole. Pariz, 1992 (La collection 128; Éditions Nathan).
PATERNU Boris: Pogledi na slovensko književnost. Študije in razprave. I. Ljubljana, 1974 (Znanstveni tisk; Partizanska knjiga).
PATERNU Boris: France Prešeren in njegovo pesniško delo. Ljubljana, 1976 (Mladinska knjiga).
PAZZAGLIA Mario: Dal medioevo all’umanesimo. Antologia con pagine critiche e un projilo di storia letteraria. Bologna, 19933 (Scrittori e critici della letteratura italiana; Zanichelli).
PERNICONE Vincenzo: »Storia e svolgimento della metrica.« V: Tecnica e teoria letteraria. Milano, 1948, str. 174–287.
PICOT Guillaume: »Notice.« V: La chanson de Roland. Tome I. Pariz, 1972, 1990 (Classique Larousse).
PRETNAR Tone: »Klavzula in asonanca Strniševih pesniških besedil.« Jezik in slovstvo, 20, 1974–75, št. 8, str. 278–286.
Rimario della lingua italiana. 1993 (Garzanti Editore).
ROUBAUD Jacques: Les troubadours. Anthologie bilingue. Pariz, 1971 (Seghers).
SOURIAU Étienne: Vocabulaire d’esthétique. Pariz, 1990 (Presses universitaires de France).
SPONGANO Raffaele: Nozioni ed Esempi di Metrica Italiana. Seconda edizione riceduta e coretta. Bologna, 19661, 19742, ponatis 1989 (Patròn editore).
SUBERVILLE Jean: Histoire et théorie de la versification française. Pariz, 1956 (Les editions de l’école).
VOSSLER Karl: Die Dichtungsformen der Romanen. Herausgegeben von Andreas Bauer. Stuttgart, 1951 (K. F. Koehler Verlag).
WILKINS Ernest Hatch: »L’invenzione del sonetto.« V: La metrica, ur. Renzo Cremante in Mario Pazzaglia. Bologna, 1972 (Società editrice il Mulino), str. 279–290.
