Maeterlinckov model moderne drame. Simbolistična dramska tehnika

  • Lado Kralj
Ključne besede: belgijska književnost, simbolizem, simbolistična drama, dramska tehnika, Maeterlinck, Maurice, vplivi, slovenska književnost, Cankar, Ivan

Povzetek

Glavni namen simbolistične dramske tehnike je pošiljanje sporočil, ki so dostopna predvsem intuitivnemu zaznavanju, največja nevarnost pa tem sporočilom grozi s strani materialnega. Še bolj določno: dramo utegne uničiti igralec in sicer zaradi svoje materialne in naključne subjektivitete. Odtod sledijo trije obrambni ukrepi: »statično gledališče« (Maeterlinck), bralna drama (Mallarmé) in »nadmarioneta« (E. G. Craig). Primarni značilnosti »statičnega gledališča« sta trpna dramska oseba in vseobsežna, obsesivna tema smrti; sekundarni pa »dialog druge stopnje« (navidez odvečne besede in neizgovorjene besede) in »tretja oseba« (artikulirana z nedoločnima zaimkoma »nekdo«, »nekaj« ali kot simbolični paralelizem).

Literatura

COMPÈRE, Gaston (1955). Le Théâtre de Maurice Maeterlinck. Bruselj: Palais des Academies.

CRAIG, Edward Gordon (1995). O gledališki umetnosti. Ljubljana: Knjižnica MGL, 120. Izvirnik: On the Art of the Theatre, 1911.

DEAK, Frantisek (1993). Symbolist Theater. The Formation of an Avant-garde. Baltimore, London: The Johns Hopkins University Press.

FREYTAG, Gustav (1976). Tehnika drame. Ljubljana: Knjižnica MGL, 71. Izvirnik: Die Technik des Dramas, 1863.

HEGEL, Georg Wilhelm Friedrich (1970). Vorlesungen über die Ästhetik, III, v: G. W. F. Hegel. Werke in zwanzig Bänden, 15. Frankfurt: Suhrkamp.

HRIBAR, Tine (1983). Drama hrepenenja. Od Cankarjeve do Šeligove Lepe Vide. Ljubljana: Mladinska knjiga.

INNES, Christopher (1993). Avant-garde Theatre 1892–1992. London, New York: Routledge.

KNAPP, Betina (1975). Maurice Maeterlinck. Boston: Twayne Publishers.

KOS, Janko (1987). Primerjalna zgodovina slovenske literature. Ljubljana: ZIFF in Partizanska knjiga.

KRALJ, Lado (1998). Teorija drame. Ljubljana: ZRC SAZU in DZS.

KRALJ, Vladimir (1963). Pogledi na dramo. Ljubljana: Cankarjeva založba.

MAETERLINCK, Maurice (1890). »Menus propos : le théâtre.« La jeune Belgique, let. 9, september.

--- (1904). »Die sieben Prinzessinen«, v: Maurice Maeterlinck. Drei mystische Spiele. Leipzig: Diederichs. Izvirnik: Les sept princesses, 1891.

--- (1925). Théâtre I–II. Pariz: Bibliothèque-Charpentier. Izvirnik: 1901–1902.

--- (1927). Le trésor des humbles. Pariz: Mercure de France. Izvirnik: 1896.

--- (1933). La mort. Pariz: Le livre de demain. Izvirnik: 1913.

--- (1977). »Un théâtre d’androïdes«, ur. Evelyne Capiau-Caureys, v: Annales de la Fondation Maurice Maeterlinck. Bruselj, 23. zvezek.

--- (1981). Slepci. Peleas in Melisanda. Monna Vanna. Sinja ptica. Modrost in usoda. Ljubljana: Cankarjeva založba (Nobelovci, 67).

MALLARMÉ, Stéphane (1945). »Crayonné au Théâtre«, v: Stéphane Mallarmé. Œuvres complètes. Pariz: Gallimard. Izvirnik: 1897.

MICHAUD, Guy (1961). Message poétique du symbolisme. Pariz: Nizet. Izvirnik: 1947–1951.

POSTIC, Marcel (1970). Maeterlinck et le symbolisme. Pariz: Nizet.

PIRJEVEC, Dušan (1964). Ivan Cankar in evropska literatura. Ljubljana: Cankarjeva založba.

ROSE, Margaret (1989). The Symbolist Theatre Tradition from Maeterlinck and Yeats to Beckett and Pinter. Milano: Edizioni Unicopli.

RYKNER, Arnaud (1996). L’envers du théâtre. Dramaturgie du silence de l’âge classique à Maeterlinck. Pariz: José Corti.

SZONDI, Peter (1963). Theorie des modernen Dramas. Frankfurt: Suhrkamp. Izvirnik: 1956.

Objavljeno
2017-04-07
Rubrike
Razprave