Orkestra, scena in Ahil
Ključne besede:
literarne zvrsti, starogrška književnost, dramska zgradba, odrski prostor, scena, orkestraPovzetek
Ko tragedija ni bila več le šaljiva ritualna Dionizova zborovska pesem, izvajana sredi ravnega, z vzpetino obdanega prostora, se je spremenila arhitektura starogrškega gledališča. Iz zbora izločeni igralci novih tragičnih herojev so dobili svoje mesto le na sceni, zbor pa je še naprej ostal v ciklično brezčasni orkestri. Razprava skuša s primerom epskega Ahila pokazati, da se je ta razločitev dogodila že pri Homerju, ko se je Ahil zaradi jeze izločil iz boja in kot prvi tragični heroj na obrobju bojišča kot s »scene« opazoval dogajanje pod sabo na bojišču, »v orkestri«. Hkrati s tem je govoril tudi jezik, ki ga ne sam ne drugi niso več razumeli, jezik, ki bo dobil svoje mesto šele v prihajajoči tragediji.Literatura
ARISTOTEL: Poetika. Ljubljana, 1982.
BAHTIN, Mihail: Teorija romana. Ljubljana, 1982.
DUKAT, Zdeslav: Sofoklo. Reka, 1981.
FREJDENBERG, Olga Mihajlovna: Mit i antička književnost. Beograd, 1987.
GRIFFIN, J.: Homer on Life and Death. Oxford, 1980.
HERODOT: Zgodbe. Ljubljana, 1955.
JASPERS, Karl: Von der Wahrheit. München, 1947.
LUKÁCS, Georg: Die Theorie des Romans. Neuwied, 1963.
PARRY, A.: »The Language of Achilles.« V: The Language and Background of Homer. Cambridge, New York, 1964.
PLATON: Država. Ljubljana, 1976.
SCHEIN, Seth: The Mortal Hero. Cambridge, 1987.
SOBOLEVSKI, S. I. idr.: Zgodovina grške književnosti (prva knjiga). Epika, lirika in dramatika klasičnega obdobja. Ljubljana, 1966.
ROSENMEYER, Th. G.: »Wahlakt und Entscheidungsprozes in der antiken Tragödie.« V: Poetica, 10/1987, št. 1.
VREČKO, Janez: Ep in tragedija. Maribor, 1994.