Prešernov posebni verzifikacijski hommage Matiju Čopu?

  • Evald Koren

Povzetek

Spis se ukvarja s kvantitativno varianto Prešernove elegije »V spomin Matija Čopa«, ki prav v svojem središčnem distihu edinkrat odstopa od pesnikovega verzifikacijskega vodila, delno oprtega na splošno prozodično pravilo antične metrike, ki ne ustreza naravi slovenskega jezika. Ker je v verzu govor o »velikanu učenosti«, ki je imel »polno znadnost« o vsem, torej tudi o metričnih vprašanjih, je »napaka« interpretirana kot poseben, estetsko senzibilen verzifikacijski hommage Matiju Čopu, čigar pogledom na značaj in prihodnost slovenskega verza se je pridružil tudi pesnik.

Literatura

BEISSNER, Friedrich: Geschichte der deutsclien Elegie. Berlin, Walter de Gruyter & Co., 1941 (Grundriss der Germanischen Philologie 14).

ČOP, Matija: Pisma in spisi. Izbral, opombe in imensko kazalo napisal Janko Kos. Prevedel Janko Moder. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1983 (Kondor 206).

ČOP, Matija: Pisma Matija Čopa. Prva knjiga. Uredil Anton Slodnjak. Prevedla Anton in Breda Slodnjak. Uvod in opombe napisal Janko Kos. Ljubljana, SAZU, 1986 (Korespondence pomembnih Slovencev 6/I).

ČOP, Matija: Pisma Matija Čopa. Druga knjiga. Literatura Slovencev. Uredil Anton Slodnjak. Prevedla Anton in Breda Slodnjak. Opombe napisal Janko Kos. Ljubljana, SAZU, 1986 (Korespondence pomembnih Slovencev 6/II).

GSPAN, Alfonz: »Spremna beseda.« V: Faksimile cenzurno-revizijskega rokopisa Prešernovih poezij iz Knjižnice Narodnega muzeja v Ljubljani. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1966 (Monumenta litterarum slovenicarum 1).

KASTELIC, Jože: Umreti ni mogla stara Sibila. Prešeren in antika. Ljubljana, Modrijan, 2000.

KIDRIČ, France: Prešeren II. Biografija 1800–1838. Ljubljana, Tiskovna zadruga, 1938 (Slovenski pisatelji).

KOS, Janko: Prešernov pesniški razvoj. Interpretacija. Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1966.

KRAVAR, Miroslav: »Klasička metrika u slovenskom pjesništvu II: Prešernov izbor izmedju metra i ritma.« V: Boris Paternu et al. (ur.), Obdobje romantike v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi (tipološka problematika ob jugoslovanskem in širšem evropskem kontekstu). Ljubljana, Univerza Edvarda Kardelja, Filozofska fakulteta – Znanstveni inštitut – PZE za slovanske jezike in književnosti – XVI. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 1981 (Obdobja 2), 441–454.

LEVSTIK, Fran: »Nekoliko težjih reči v Prešernu.« V: Fran Levstik, Zbrano delo VI. Kritični spisi I. Uredil in z opombami opremil Anton Slodnjak. Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1956 (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev).

MARINČIČ, Marko: »’Tolažba filozofije’ v Horacijevi pesmi za Vergilija (c. 1, 24 Quis desiderio).« Keria I, 1999, 1–2, 23–36.

PATERNU, Boris: France Prešeren in njegovo pesniško delo II. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1977.

PREŠEREN, France: Poezije, Ljubljana, [samozaložba], 1847. Faksimilirana izdaja. Slovenska knjiga, 1990.

PRETNAR, Tone: Prešeren in Mickiewicz. O slovenskem in poljskem romantičnem verzu. Ljubljana, Slovenska Matica, 1998 (Razprave in eseji 41).

PUNTAR, Josip: ’Zlate črke’ na posodi »Gazel« ali problem apolinične lepote v Prešernovi umetnosti. Slovstvena študija v svitu romantike in antike. Prvi del. Ljubljana, Katoliška tiskarna, 1912.

SCHERBER, Peter: Slovar Prešernovega pesniškega jezika. Maribor, Obzorja, 1977.

SLODNJAK, Anton: »Prešeren France.« V: Slovenski biografski leksikon II. Ljubljana, ZRC SAZU, 1952, 517–564.

SLODNJAK, Anton: Prešernovo življenje. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1964.

SLODNJAK, Anton: Slovensko slovstvo. Ob tisočletnici Brižinskih spomenikov. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1968.

SLODNJAK, Anton: »Opombe.« V: France Prešeren, Pesnitve in pisma. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1977 (Kondor 25 in 35).

ŽIGON, Avg.[ust]: »’Lél – moj kermar …’.« Dom in svet 18, 1905, 600–611, 673–686, 735–752.

Objavljeno
2017-04-15