Novejše metode proučevanje dramskega teksta in uprizoritve
Ključne besede:
teorija drame, semiotika, dramsko besedilo, gledališka uprizoritev, Shakespeare, William, Jovanović, Dušan, Romeo in JulijaPovzetek
Pristop k analizi dramskega besedila ponujajo številne metode, med njimi tudi strukturalistična in novohistorična. Prva lahko upošteva tudi razsežnost gledališke uprizoritve, medtem ko se druga posveča izključno tekstu in v njem odkriva prikrite značilnosti dobe, v katerem je delo nastalo. V nasprotju z metodami za analizo dramskega besedila so metode za analizo gledališke uprizoritve manj raziskane. V okviru semiotične metode je Patrice Pavis razvil vektorizacijo kot samostojen postopek za analizo gledališke uprizoritve, ki se ne osredotoča le na verbalne dele predstave, temveč omogoča tudi ponazoritev figuralnega. Aplikacija postopkov, ki so jih razvile novejše metode, na primeru Shakespearove tragedije Romeo in Julija ter na primeru njene odrske konkretizacije v režiji Dušana Jovanovića, omogoča prikaz novih razsežnosti tako besedila kot tudi uprizoritve.Literatura
BAKHTIN, Mikhail M., 1986: The Dialogic Imagination. Austin: University of Texas Press.
BELSEY, Catherine, 2002: »Ime rože ter Romeo in Julija.« Gledališki list SNG Drama Ljubljana. Št. 1. 28–31.
GREENBLATT, Stephen, 1994: »The Improvisation of Power.« V: The New hHstoricism Reader. Ur. Harold Veeser. New York: Routledge. 46–87.
GREENBLATT, Stephen, 1989: »Towards a Poetics of Culture.« V: The New Historicism Reader. Ur. Harold Veeser. New York: Routledge. 1–14.
HRIBAR, Spomenka, 2002: »Romeo in Julija – drama ljubezni in sovraštva.« Gledališki list SNG Drama Ljubljana. Št. 1. 16–20.
JOVANOVIĆ, Dušan, 1996: Paberki. Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko.
KOS, Janko, 1996: »K vprašanju o bistvu tragedije.« Primerjalna književnost. Št. 1. 1–16.
KRALJ, Lado, 1998: Teorija drame. Ljubljana: Državna založba Slovenije. (Literarni leksikon 44).
KRISTEVA, Julija, 2002: »Par v risu ljubezni in sovraštva.« Gledališki list SNG Drama Ljubljana. Št. 1. 23–27.
MÖDERNDORFER, Vinko, 2001: Gledališče v ogledalu: gledališka razmišljanja in travestije: 1986–1998. Maribor: Obzorja.
PAVIS, Patrice, 1996: L’analyse des spectacles. Pariz: Editions Nathan.
PFISTER, Manfred, 2001: Das Drama. Theorie und Analyse. Stuttgart: UTB.
SHAKESPEARE, William, 1991: Romeo in Julija. Ljubljana: Mladinska knjiga.
STALLYBRASS, Peter, 1998: »Transvestism and the ’Body Beneath’: Speculating on the Boy Actor.« V: Shakespeare’s Tragedies. Ur. Susan Zimmerman. London: MacMillan Press Itd. 194–211.
STANOVNIK, Majda, 1991: »Hamlet in grobarja: kraljevič, klovn in kmet.« V: 15. prevajalski zbornik. Ur. Aleš Berger, Jaroslav Skrušny in Irena Trenc Frelih. Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev. 7–19.
STANOVNIK, Majda, 1991: »Milan Jesih o svojem prevodu Romea in Julije.« V: 15. prevajalski zbornik. Ur. Aleš Berger, Jaroslav Skrušny in Irena Trenc-Frelih. Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev. 95–104.
ŠILER, Martina, 2002: »Mitologija sodobne ljubezni in smrti.« Gledališki list SNG Drama Ljubljana. Št. 1. 14–15.
UBERSFELD, Anne, 2002: Brati gledališče. Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko.
VEESER, Aram H., 1989: »Introduction.« V: The New Historicism Reader. Ur. Harold Veeser. New York: Routledge. VÜ–IX.
VEESER, Aram H., 1994: »The New Historicism.« V: The New Historicism Reader. Ur. Harold Veeser. New York: Routledge. 1–34.
ZIMMERMAN, Susan, 1998: »Introduction: Shakespeare’s tragedies in Postmodern Perspective.« V: Shakespeare’s Tragedies. Ur. Susan Zimmerman. London: MacMillan Press Ltd. 1–22.
