Kosovel, velik pesnik in slab verzifikator

Povzetek

Večina zgodnjih Kosovelovih pesniških besedil, ki jih slovenska literarna zgodovina z ne preveč natančno oznako imenuje »impresionistična lirika«, sodi po formalnih razsežnostih v okvir tradicionalne verzifikacije, točneje: v obdobje njenega razkrajanja in zatona. Gre za vezano besedo, določeno z metričnimi zakonitostmi silabotonične verzifikacije, ki so pa že zrahljane in kažejo v smer prostega verza. – Pesniški jezik v teh pesmih je zelo preprost: verzni ritem je utemeljen na najbolj pogostih in priljubljenih metrih, podedovanih iz dolge tradicije, za evfonijo so značilne že neštetokrat slišane in zlizane rime, kompozicija pesmi pa je členjena v najbolj razširjene kitične oblike (najpogosteje štirivrstičnice). – Še posebej je zanimiva Kosovelova raba rime: njegov slovar rim je – če naj bomo povsem iskreni – izjemno reven, s prevlado tako imenovanih »glagolskih rim«. (Med vsemi besednimi družinami je zaradi sovpadanja končnic glagole v slovenščini najlaže rimati, rime, ki so prelahke, pa so pomensko – in torej tudi zvočno – revne.) Kot da Kosovel nenehno ponavlja rime, ki se jih je na pamet naučil iz pesniškega kanona slovenske poezije 19. stoletja. Pri vsakem drugem, manj nadarjenem sočasnem pesniku bi zatekanje k tako znanim in domačim verznim končnicam pomenilo znamenje obupno sentimentalne, zastarele in konservativne poetike. Pri Kosovelu pa te neštetokrat uporabljene in zlorabljene rime nenadoma zazvenijo drugače, sveže, umetniško pristno. Znotraj okvirov tradicionalne verzifikacije se zgodi tih, a globok in daljnosežen prelom: drugačna raba jezika tudi tem podedovanim ritmom in rimam podeli nov zven in pomen (kajti v poeziji je zven vselej tesno povezan s pomenom). – Skratka: korpus Kosovelovih pesmi, napisanih v vezani besedi, nam ponuja obilo šolskih primerov, da umetniško močna poezija ni vselej zgrajena na enako spretni verzifikaciji. Srečko Kosovel je slab verzifikator in velik pesnik. K sreči verzifikacija v poeziji ni vse. Verzifikacija se s časom tudi spreminja. Napake znotraj starega estetskega sistema rade postanejo kvalitete v naslednjem obdobju.