Družba, zgodovina in literarni pogled

  • Igor Škamperle
Ključne besede: literatura in zgodovina, zgodovinopisje, literarna fikcija, narativnost, metazgodovina, kulturna zgodovina, čas

Povzetek

Članek obravnava nekaj aspektov historiografske transformacije v zadnjem stoletju in se osredotoča na pomen in vlogo, ki ga v zgodovinskem pisanju opravljata literarna in pripovedna forma. Po kritični zavrnitvi dogodkovne zgodovine in poskusih sinhrone strukturalne analize, smo danes priče dvojni tenziji, po eni strani vračanju pripovedne forme v zgodovinopisje, pogosto posredno, preko ovrednotenja stranskih virov, po drugi strani pa se pojavljajo oblike samoizpovedi, ki so učinek ahistorične fraktalizacije sodobne percepcije realnosti.

Literatura

Bourdieu, Pierre. Praktični čut I–II. Ljubljana: Studia humanitatis, 2002.

Burke, Peter. Revolucija v francoskem zgodovinopisju. Ljubljana: Studia humanitatis, 1993.

Citati, Pietro. La mente colorata. Ulisse e l'Odissea. Milano: Mondadori, 2002.

Foucault, Michel. Arheologija vednosti. Ljubljana: Studia humanitatis, 2001.

– – –. Scritti letterari. Milano: Feltrinelli, 1971.

Giddens, Anthony. Preobrazba intimnosti. Ljubljana: cf., 2000.

Ricoeur, Paul. Zgodovina in pripoved. II. Ljubljana: Društvo Apokalipsa, 2001.

Objavljeno
2017-10-04