Nepravočasno vnovično pisanje: spomin in samocenzura v Camusevem Prvem človeku
Ključne besede:
literatura in cenzura, francoska književnost, avtobiografski roman, zgodovinski spomin, Camus, Albert, samocenzura, AlžirijaPovzetek
Cenzura neizbežno generira podobe represivnih režimov, prohibicije in sankcij. Na ta način vsiljuje sliko avtorja kot figure, ki je transgresivna, heroična in subverzivna; predstavi ga bodisi kot žrtev ali kot malopridneža. Toda cenzura v resnici ne potrebuje vedno zunanjega agenta; ko privzame obliko samocenzure, se pogosto zabrišejo meje med pišočim subjektom in represivnimi mehanizmi in institucijami. Prispevek se bo osredotočil na znani primer samocenzure v pisanju francoskega avtorja Alberta Camusa ter njegovo soočanje z alžirsko vojno za neodvisnost. Raziskali bomo nekatere mehanizme, s katerimi so bile potlačene pritožbe ene skupnosti, da bi utemeljili zahteve druge. Skušali bomo pokazati, da je Camusev Prvi človek političen tekst, ki išče načine, kako bi s pomočjo procesa selektivnega spominjanja ponovno napisal oz. pre-pisal zapuščino francoskega kolonializma v Alžiriji ter tako ustvaril etični temelj za dialoški političen projekt.Literatura
Camus, Albert. Cahiers Albert Camus (6). Pariz: Gallimard, 1987.
– – –. Chroniques algériennes, Actuelles III. Pariz: Gallimard, 2002.
– – –. Le Premier homme. Pariz: Gallimard, 1994. [Prvi človek. Prevedla Mojca Mihelič. Ljubljana, Nova revija, 2002. Zbirka Samorog]
– – –. Œuvres complètes II (1944–1948). Pariz: Gallimard, 2006.
Camus, Albert; Grenier, Jean. Correspondance 1932–1960. Pariz: Gallimard, 1981.
Dunwoodie, Peter. Writing French Algeria. Oxford: Clarendon, 1998.
Dunwoodie, Peter; Hughes, E. J. (ur.). Constructing Memories. Camus, Algeria and the Premier homme. Stirling: Stirling University Press, 1998.
Noël, Bernard. Le Château de Cène. Pariz: Gallimard, 1990.
Ricardou, Jean. »La Révolution textuelle.« Esprit 12 (1972).
Ricoeur, Paul. La Mémoire, l’histoire, l’oubli. Pariz: Editions du Seuil, 2000.
