Esej in interdiskurzivnost: vednost med singularnostjo in sensus communis
Ključne besede:
literarni žanri, esej, singularnost, interdiskurzivnost, estetska sodba, sensus communis, Rožanc, Marjan, Jančar, DragoPovzetek
Izmenjave med različnimi področji vednosti so značilne za transverzalne diskurze, ki jih zajemata literatura in časopisje. Esej se kot žanr odlikuje po interdiskurzivnosti, ki se v tekst vpisuje na način singularnosti. Toda singularna konfiguracija pomena, ki v eseju uteleša Kantovo »estetsko idejo« ter prečka obstoječe kulturne kode in sisteme vednosti, iz katerih sicer izhaja, ne bi bila mogoča brez sensus communis — pojma, razumljenega kot struktura občih mest, sklicevanje na zdravo pamet ali Kantov Gemeinsinn, ki je predpostavka estetske sodbe. Opisana bipolarnost eseja je osvetljena s perspektive družbene zgodovine vednosti in v kontekstu razmerja tega žanra do tiska, knjige in časopisja.Literatura
Adorno, Theodor W. »Esej kot oblika«. Prev. Mojca Savski. Beležke o literaturi. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1999. 7–23.
Attridge, Derek. The Singularity of Literature. London in New York: Routledge, 2004.
Bacon, Francis. Eseji ali politični in moralni nasveti. Prev. Zdenka in Frane Jerman. Ljubljana: Slovenska matica, 1972. (Filozofska knjižnica 12).
Bahtin, Mihail M. Teorija romana: Izbrane razprave. Prev. Drago Bajt, ur. in sprem. beseda Aleksander Skaza. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1982.
Bogataj, Matej: »Eseji, paberki, pisma bralca«. Literatura 19.187–188 (2007): 252–274.
Burke, Peter. A Social History of Knowledge: From Gutenberg to Diderot. Cambridge: Polity, 2000.
Clark, Timothy. The Poetics of Singularity: The Counter-Culturalist Turn in Heidegger, Derrida, Blanchot and the Later Gadamer. Edinburg: Edinburgh University Press, 2005.
Foucault, Michel. Les mots et les choses : Une archéologie des sciences humaines. Pariz: Gallimard, 1966.
Goltshnigg, Dietmar. »Essay«. Literaturwissesnchaftliches Lexikon: Grundbegriffe der Germanistik. Ur. Horst Brunner in Rainer Moritz. Berlin: Ercih Schmidt Verlag, 1997. 91–93.
Good, Graham. The Observing Self: Rediscovering the Essay. London in New York: Routledge, 1988.
Haas, Gerhard. »Essay«. Das Fischer Lexikon Literatur. Zv. 1. Ur. Ulfert Ricklefs. Frankfurt ob Majni: Fischer Taschenbuch Verlag, 2002. 611–627.
Jančar, Drago. Duša Evrope: članki, eseji, fragmenti. Ljubljana: Slovenska matica, 2006.
Johansen, Jørgen Dines. Literary Discourse: A Semiotic-Pragmatic Approach to Literature. Toronto: Toronto University Press, 2002.
Kant, Immanuel. Kritika razsodne moči. Prev. Rado Riha. Ljubljana: ZRC, 1999. (Philosophica, series classica).
Kay Baldwin, Tamara. »Newspapers in Europe after 1500«. The Function. Ur. Martin in Copeland. 89–102.
Lukács, Georg von. »Über Wesen und Form des Essays«. Die Seele und die Formen. Berlin: E. Fleischel, 1911. 1–39.
Martin, Shannon E. in David A. Copeland, ur. The Function of Newspaper in Society: A Global Perspective. Westport, CT: Praeger, 2003.
Martin, Shannon E. »Newspaper History Traditions«. The Function. Ur. Martin in Copeland. 1–12.
Montaigne, Michel de. »Izbor iz prve knjige Esejev«. Prev. Branko Madžarevič. Keria 10.2 (2008): 119–162.
Montaigne, Michel de. Eseji: izbor. Izbral in prev. Bogo Stopar. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1960. (Kondor 39).
Poniž, Denis. Esej. Ljubljana: DZS, 1989. (Literarni leksikon 33).
Rožanc, Marjan. O svobodi in Bogu: izbrani eseji. Ljubljana: Mihelač, 1995. (Zbirka Brevir).
Schlaffer, Heinz. »Essay«. Reallexikon der deutschen Literaturwissenschaft. Zv. 1. Ur. Harald Fricke idr. Berlin in New York: Walter de Gruyter, 2007. 522–525.
Stephens, Mitchell. A History of News. 3. izd. New York: Oxford University Press, 2007.
Vogrinčič, Ana. Družabno življenje romana: uveljavljanje branja v Angliji 18. stoletja. Ljubljana: Studia humanitatis, 2008.
