»Profana iluminacija« skozi esejistično pisanje in mišljenje. Benjamin in Bahtin o vrednosti vsakdanje izkušnje

  • Bart Keunen
Ključne besede: literarna teorija, esej, Benjamin, Walter, iluminacija, Bahtin, Mihail, prozaika

Povzetek

V senci pionirjev literarnega kritištva – ruskega formalizma, praškega strukturalizma, nove kritike – ostaja vzporedna tradicija mislecev v iskanju takšnega pojmovanja literature, ki bi bilo uporabno v kontekstu filozofije kulture. Predstavniki te tradicije – dialektični misleci, kakršna sta mladi Lukács in Walter Benjamin, postformalistični neokantovci, kot je Mihail Bahtin, ter francoski poststrukturalisti, kot so Blanchot, De Certeau, Foucault in Deleuze in Guattari – skušajo povezati literaturo s teorijo vsakdanje izkušnje. Na eni strani jih zanima opisovanje »odtujene« oblike izkušnje, na drugi strani pa se zanimajo za bolj avtentične oblike izkušnje. Da bi razložili slednje, se nekateri zatekajo k esejistični obliki pisanja. Drugi namenoma uporabljajo esej, da bi se pri svojem izražanju izognili načinom mišljenja, ki jih obsojajo kot preveč abstraktne, preveč sistematične, preveč represivne. – Članek pokaže na »esejističnost« kot sredstvo za reševanje vsakdanje izkušnje pred odtujenim načinom življenja. Esej so, v nekaterih od njegovih zgodovinskih preoblek (od Montaigna do The Spectatorja, od Louisa Sébastiena Merciera do poznega Benjamina) upravičeno poveličevali kot žanr, ki je posebej prikladen za raziskovanje vsakdanjega življenja in za spodbujanje napada na abstraktno mišljenje, ki hoče nadzirati navadno življenje. – Za Benjamina je bila literatura vir navdiha pri oblikovanju »esejističnega« načina mišljenja. V svojih najdragocenejših izraznih oblikah sega literatura vse do »profane iluminacije«, ki pomaga pisateljem in bralcem, da se znebijo praznega pojma izkušnje, kot so ga uveljavili razsvetljenski misleci. Ta razmislek vodi k nadaljnjima dvema opažanjema. 1. Moderni roman, kot ga je pojmoval Mihail Bahtin, skuša spodbijati starejše, bolj abstraktne oblike literarnega mišljenja na ta način, da vpeljuje v svoje pisanje pikolovsko analizo vidikov vsakdanje izkušnje. Te estetske inovacije bi lahko imenovali »pojav esejističnega mišljenja«. 2. Esejistično nagnjenje zgoraj imenovanih pisateljev in mislecev meri na analiziranje vsakdanjosti zaradi etičnih razlogov. Bahtinovi učenci, kakršen je Gary Morson, so razvili pojmovanje »prozaike «, da bi pokazali na etično funkcijo literarnega mišljenja. Etična funkcija prozaike se razlikuje od tiste, kakršno zagovarjajo dekonstrukcionosti, in je prej bliže ideji singularnosti, kot jo je opredelil Alain Badiou.

Literatura

Agamben, Giorgio. Infancy and History. On the Destruction of Experience. London–New York: Verso, 2007 (1978).

Badiou, Alain. “Philosophie du faune”. Petit manuel d’inesthétique. Paris: Seuil, 1998. 189–215.

Bakhtin, Mikhail M. “The Bildungsroman and Its Significance in the History of Realism”. Speech Genres and Other Late Essays. Ed. Caryl Emerson and Michael Holquist. Austin: University of Texas Press, 1986 (1937). 10–59.

– – –. “Forms of Time and of the Chronotope in the Novel: Notes Toward a Historical Poetics”. The Dialogic Imagination. Ed. Michael Holquist. Austin: University of Texas Press, 1981 (1937). 84–254.

– – –. Toward a Philosophy of the Act. Ed. Michael Holquist. Austin: University of Texas Press, 1993 (1919).

Baudelaire, Charles. Le Spleen de Paris. Petits poèmes en prose. Paris: Colin, 1958 (1869).

Benjamin, Walter. The Origin of German Tragic Drama. Trans. John Osborne. London: Verso, 2003.

– – –. “Der Surrealismus. Die letzte Momentaufnahme der europäischen Intelligenz”. Angelus Novus. Frankfurt am Main: Suhrkamp, 1966 (1929). 200–215.Translation online: <http://www.generation-online.org/c/fcsurrealism.htm> (Access 15.01.2010).

Benjamin, Walter. Gesammelte Schriften I (3 vol.). Ed. Rolf Tiedemann. Frankfurt am Main: Suhrkamp, 1974.

– – –. Selected Writings III. 1935–1938. Ed. Michael W. Jennings. Cambridge, Ca: Harvard UP, 2002.

Bergson, Henri. “Time and Free Will. An Essay on the Immediate Data of Consciousness”. Trans. F.L. Pogson. New York: Macmillan, 1910 (1889). <http://www.archive.org/stream/timeandfreewilla00berguoft/timeandfreewilla00berguoft_djvu.txt> (Access 15.01.2010).

Cassirer, Ernst. The Philosophy of Symbolic Forms II. Mythical Thought. New Haven: Yale UP, 1975 (1925).

Coetzee, J. M. “De observerendeblik van Walter Benjamin”. Filosofie Magazine 10.3 (2001). Originally published as J. M. Coetzee. “The Marvels of Walter Benjamin”. The New York Review of Books 48.1 (11 January 2011). <http://www.nybooks.com/nyrev/WWWfeatdisplay.cgi?20010111028R> (Access 15.01.2010).

Elias, Norbert. Het civilisatieproces. Utrecht: Het Spectrum, 1982 (1939).

Erasmus, Desiderius. The Praise of Folly (1509). Gutenberg Project. <http://ia331303.us.archive.org/1/items/thepraiseoffolly09371gut/7efly10.txt> (Access 15.01.2010).

Lefèbvre, Henri. Critique of Everyday Life. Trans. John Moore. London: Verso, 2002 (1961).

Morson, Gary Saul and Caryl Emerson. Mikhail Bakhtin: Creation of a Prosaics. Stanford: Stanford UP, 1990.

Morson, Gary Saul. Narrative and Freedom: The Shadows of Time. New Haven: Yale UP, 1994.

Morson, Gary Saul. “Prosaics Evolving”. The Slavic and East European Journal 41.1 (Spring 1997): 57–73.

Morson, Gary Saul. “Contingency and Freedom, Prosaics and Process”. New Literary History 29.4 (Autumn 1998): 673–686.

Shilling, Derek. “French Sociologies of the Quotidian: From Dialectical Marxism to the Anthropology of Everyday Practice”. Encountering the Everyday: An Introduction to the Sociologies of the Unnoticed. Ed. Michael Hviid Jacobsen. Houndmills, Basingstoke / New York: Palgrave Macmillan, 2009. 187–210.

Objavljeno
2017-10-09
Rubrike
Tematski sklop