»Literarna kritika ni upravičena, če je na kocki krik milijonov src«: nemški avtorji v eksilu na Nizozemskem v letih 1930–1940

  • Els Andringa
Ključne besede: literatura v eksilu, 2. svetovna vojna, nemška književnost, Nizozemska, literarna recepcija

Povzetek

Ko je Hitler leta 1933 prišel na oblast in dal sežgati knjige prepovedanih avtorjev, so mnogi pisatelji, založniki in kritiki zbežali iz Nemčije. Nizozemska je postala središče literature v eksilu, saj sta se dva od največjih založnikov ustalila v Amsterdamu. Kako je literatura v eksilu vplivala na takratno nizozemsko literarno polje? In ali je literatura v eksilu dobila trajno mesto v nizozemski literarni zgodovini? Članek raziskuje, v kolikšni meri so odzivi v medijih izražali položaj in spremembe na uveljavljenem nizozemskem literarnem polju. Obravnava tudi vprašanje, zakaj je literatura v eksilu skoraj povsem izginila iz nizozemske literarne zgodovine, četudi je bila z njo tesno povezana.

Literatura

Andringa, Els. »Penetrating the Dutch Polysystem. The Reception of Virginia Woolf, 1920–2000«. Poetics Today 27.3 (2006): 501–568.

– – –. »Grenzübergänge. Das niederländische Polysystem im Spiegel der Rezeption ausländischer Literatur«. Grenzen der Literatur. Zu Begriff und Phänomen des Literarischen. Ur. Simone Winko, Fotis Jannidis in Gerhard Lauer. Berlin: Walter de Gruyter, 2009. 455–488.

– – –. »Begegnung jüdischer Literaturen. Bedingungen der Rezeption deutscher Exilliteratur im niederländischen Polysystem«. Arcadia 44.2 (2009): 289–316.

Buurman, Paul. Duitse literatuur in de Nederlandse dagbladpers 1930–1955. Een historisch-documentair receptie-onderzoek. Amsterdam: Vrije Universiteit, 1996.

Casanova, Pascale. The World Republic of Letters. Cambridge (MA): Harvard University Press, 2004 (19991).

Even-Zohar, Itamar. »Polysystem Theory«, »The Literary System«, »The Position of Translated Literature Within the Literary Polysystem«. Poetics Today 11 (1990): 9–26, 27–44, 45–51.

Heilbron, Johan. »Nederlandse vertalingen wereldwijd – Kleine landen en culturele mondialisering «. Waarin een klein land: Nederlandse cultuur in internationaal verband. Ur. Johan Heilbron, Wouter de Nooy in Wilma Tichelaar. Amsterdam: Prometheus, 1995. 206–252.

Landshoff, Fritz H. Amsterdam Keizersgracht 333 Querido Verlag. Erinnerungen eines Verlegers. Berlin: Aufbau Verlag, 2001 (19911).

Mukařovský, Jan. Aesthetic Function, Norm, and Value as Social Facts. Ann Arbor: University of Michigan Press, 1979 (19361).

Navrocka, Irene. »Kooperationen im deutschsprachigen Exilverlagswesen«. Exilforschung. Ein internationales Jahrbuch 22 (2004): 60–83.

Roomse ruzie: de splitsing tussen »De Gemeenschap« en »De Nieuwe Gemeenschap«. Ur. Sjoerd van Faassen, Salma Chen in Bernard Asselbergs. Nijmegen: Vantilt, 2007.

Roon, Ger van. »Het beleid van de Nederlandse regering tegenover Hitler-Duitsland, 1933–1940«. Nederland en het Duitse Exil 1933–1940. Ur. Kathinka Dittrich in Hans Würzner. Amsterdam: Van Gennep 1982. 40–48.

Schoor, Kerstin. Verlagsarbeit im Exil: Untersuchungen zur Geschichte der deutschen Abteilung des Amsterdamer Allert de Lange Verlages 1933–1940. Amsterdam: De Lange/Rodopi, 1992.

Walter, Hans-Albert (ur.). Fritz H. Landshoff und der Querido Verlag 1933–1950 [=Marbacher Magazin 78]. Marbach: Deutsche Schillergesellschaft, 1997.

Objavljeno
2017-10-11