Renesančno pesništvo, tisk in vloga Marina Držića

  • David Šporer
Ključne besede: hrvaška književnost, literarna zgodovina, renesansa, poezija, dramatika, zgodovina tiska, Držić, Marin

Povzetek

Zdi se, da je v prvem stoletju po izumu tiska obtok rokopisov ostal najbolj priljubljen medij za objavljanje lirskega pesništva. Izhajajoč iz analiz, ki odkrivajo proces postopnega uveljavljanja tiskanja lirskega pesništva (na primer Arthur F. Marotti), bo referat v kontekstu hrvaške renesanse skušal preučiti vlogo prve izdaje Marina Držića (1508–1567) iz leta 1551. – Osamosvajanje tiskanja lirskega pesništva v renesansi se je razvijalo prek ločnice med postumnimi tiski in tiski živih avtorjev. Pesništvo italijanskih prednikov je bilo v tisku objavljeno postumno, tako kakor pesništvo Philipa Sidneyja, ki ga Marotti vidi kot preobrat, po katerem se v Angliji uveljavlja tiskanje pesništva. Glede na hrvaško renesanso bi Držića lahko primerjali z Benom Jonsonom, ki je bil prvi angleški avtor, ki je objavil foliant svojih Works še v času svojega življenja. S tem da je dal svoje igre v tisk, je Držić, prav kakor Jonson, dela priložnostne in začasne narave (uprizorjena so bila ob karnevalskih praznovanjih in porokah) preoblikoval v literaturo, ki ni odvisna od svojih izvornih okoliščin. Podobno kot je Jonson svoje lastne besede filtriral od besed drugih, je tudi Držić verjetno naredil izbor. Najpomembnejše dejstvo je, da je bil Držić prvi (ne le med renesančnimi pesniki v Dubrovniku, temveč verjetno tudi na Hrvaškem nasploh), ki je za časa svojega življenja natisnil zbirko posvetnega pesništva v ljudskem jeziku. Prispevek bo pokazal, da je imel Držićev tisk prelomno vlogo v osamosvajanju tiskanja lirskega pesništva v dubrovniški in širši hrvaški renesansi; ta proces je bil podoben procesom v drugih kulturah tistega časa.

Literatura

Barbour, Richmond. “Jonson and the Motives of Print.” Criticism 40.4 (1998): 499–528.

Breyer, Mirko. “Prilozi povijesti dubrovačkog štamparstva.” Zbornik iz dubrovačke prošlosti, Milanu Rešetaru o 70-oj godišnjici života. Ed. Vladimir Ćorović et al. Dubrovnik: Jadran, 1931. 339–47.

Febvre, Lucien and Henri-Jean Martin. The Coming of the Book: The Impact of Printing 1450–1800. London: Verso, 1997.

Kapetanović, Amir. “Kanconijerski jezik Marina Držića.” Marin Držić 1508–2008. Eds. Nikola Batušić and Dunja Fališevac. Zagreb: HAZU, 2010. 419–26.

Kastan, David Scott. Shakespeare and the Book. Cambridge: Cambridge UP, 2001.

Lowry, Martin. The World of Aldus Manutius. Ithaca, NY: Cornell UP, 1979.

Marotti, Arthur F. Manuscript, Print, and the English Renaissance Lyric. Ithaca, NY: Cornell UP, 1995.

Petrović, Svetozar. “Umeci petrarkističke lirike u komedijama Marina Držića.” Umjetnost riječi 1 (1967): 5–15.

Pollard, Alfred W. Shakespeare’s Fight with the Pirates and the Problems of the Transmission of His Texts. Cambridge: Cambridge UP, 1937.

Rešetar, Milan. “Uvod.” Marin Držić, Djela Marina Držića. Ed. Milan Rešetar. Zagreb: JAZU, 1930. i–cxlvii.

Saunders, J. W. “The Stigma of Print.” Essays in Criticism 1.2 (1951): 139–64.

Stipčević, Ennio. “Otkrivena prva izdanja Držićevih djela u Milanu.” Forum 10–12 (2007): 1057–61.

Wollman, Richard B. “The ‘Press and the Fire’: Print and Manuscript Culture in Donne’s Circle.” Studies in English Literature, 1500–1900 33.1 (1993): 85–97.

Objavljeno
2017-10-25
Rubrike
Tematski sklop