Kako so pravljice postale zvrst hrvaške otroške literature? Knjižna zgodovina brez knjig
Ključne besede:
zgodovina knjige, hrvaška književnost, otroška književnost, 19. st., pravljice, založništvo, knjižni trgPovzetek
Pravljice so bile obrobna zvrst hrvaške otroške književnosti vse do konca sedemdesetih let 19. stoletja, ko so se pojavile tri ilustrirane knjižne serije. Šele te so pravljico ustoličile kot reprezentativno zvrst hrvaške otroške književnosti in prvič prinesle natis Pepelke, Obutega mačka, Trnuljčice in drugih zgodb, ki so v prihodnjih desetletjih postale nepogrešljive. Prispevek se osredotoča na razmerje med temi serijami in sočasnimi hrvaškimi knjižničarskimi in izobraževalnimi praksami ter skuša pokazati na pionirsko vlogo hrvaškega založništva pri vzpostavljanju še vedno veljavnega kanona pravljic in splošno sprejetega dojemanja pravljice kot otroške zvrsti. – V prispevku bom izhajala iz ugotovitve, da je zgodovina teh knjižnih serij v resnici knjižna zgodovina brez knjig, saj je njihova glavnina danes izgubljena. Dve od omenjenih edicij (ena imenovana Zgodbe o … in druga Arabske noči …) sta povsem izgubljeni, medtem ko so knjige iz tretje (imenovane Pripovedovalci zgodb) dostopne le deloma. Omenjene okoliščine preusmerjajo interpretacijo od tekstov in peritekstov k epitekstom; od naslovov, podnaslovov in besedila zgodb k oglasom, naročniškim seznamom, kritikam, katalogom itn. Prav tako interpretacijo usmerjajo proč od knjige kot materialnega objekta k vprašanju kulturno in zgodovinsko specifičnih pomenov materialnosti. Paradoksno je, da knjige iz omenjenih serij niso bile vključene v zbirke materialne dediščine (knjižnice in arhive) ravno zaradi svoje poudarjene materialnosti (prestižna vezava, format kvarto, število in tip ilustracij), ki jih je konceptualno oddaljevala od knjig poznega 19. stoletja in jih približevala igračam.Literatura
Appadurai, Arjun. “Introduction. Commodities and the Politics of Value.” Social Life of Things. Commodities in Cultural Perspective. Ed. Arjun Apapdurai. Cambridge: Cambridge UP, 1986. 3–63.
Batinić, Štefka and Berislav Majhut. Od slikovnjaka do Vragobe. Hrvatske slikovnice do 1945. Zagreb: Hrvatski školski muzej, 2001.
Bock, Karl Ernst. Njega duševnog i tjelesnog zdravlja djačeta. Opomena roditeljem, učiteljem i školskim oblastim. Trans. Franjo Klaić. Zagreb: L. Hartmán, 1879.
Bošković-Stulli, Maja. Usmena književnost nekad i danas. Belgrade: Prosveta, 1983.
Buzina, Konrad. “Priča i djetinja duša.” Napredak. Časopis za učitelje, uzgojitelje i sve prijatelje mladeži 25.22 (1884): 341–46.
Crnković, Milan. Hrvatska dječja književnost do kraja XIX stoljeća. Zagreb: Školska knjiga, 1978.
Cunningham, Hugh. “Histories of Childhood.” American Historical Review 103.4 (1998): 1195–209.
Cuvaj, Antun. Građa za povijest školstva Kraljevina Hrvatske i Slavonije od najstarijih vremena do danas III. Zagreb: Kr. hrv.-slav.-dalm. zem. vlade, Odjel za bogoštovlje i nastavu, 1910.
Darnton, Robert. “History of Reading.” New Perspectives on Historical Writing. Ed. Peter Burke. Cambridge: Polity P, 1995. 140–67.
– – –. The Literary Underground of the Old Regime. Cambridge, MA: Harvard UP, 1982.
– – –. “What Is the History of Books.” The Book History Reader. Eds. David Finkelstein and Alistair McCleery. London: Routledge, 2002. 9–26.
Filipović, Ivan (Perić). “Pravac naše književnosti.” Neven. Zabavan, poučan i znanstveni list 7.4 (1858): 58–60; 7.5 (1858): 72–4; 7.6 (1858): 91–3.
Filipović, Ivan. “Poziv na predplatu.” Bosiljak. List za mladež 1.1 (1864): 1–2.
– – –. “Knjižnice za mladež.” Bosiljak. List za mladež 2.1 (1865): 6–11.
Genette, Gérard. Paratexts. Trans. Jane E. Lewin. Cambridge: Cambridge UP, 1997.
Gross, Mirjana and Agneza Szabo. Prema hrvatskome građanskom društvu. Zagreb: Globus, 1992.
Hajdenjak, Andrija. “O manah modernog uzgoja.” Školski prijatelj 5.20 (1872): 305–08; 5.21 (1972): 332–34; 5.22 (1872): 337–41; 5.23 (1872): 360–62; 5.24 (1872): 370–79.
Hameršak, Marijana. “Višestruki odnosi i neočekivani ishodi. Prvo stoljeće hrvatske dječje književnosti iz vizure povijesti čitanja, knjige i djetinjstva.” Časopis za suvremenu povijest 41.3 (2009): 783–804.
– – –. “Die Gestaltung der Kindheit und die Umgestaltung der Märchen: Ein Beispiel aus der kroatischen Kinderliteratur des 19. Jahrhunderts.” Märchen in den südslawischen Literaturen. Eds. Vladimir Biti and Bernarda Katušić. Frankfurt: Peter Lang, 2010. 159–86.
Hartmán, Lavoslav and Ivan Filipović. “Poziv na predplatu.” Bosiljak. List za mladež 2.23 (1866): 367–8.
Holbek, Bengt. Interpretation of Fairy Tales. Danish Folklore in a European Perspective. Helsinki: Suomalainen Tiedeakatemia, 1987.
Jambrišak, Marija. “Igračke naše djece.” Na domaćem ognjištu. List za porodicu. Zagreb: Hrvatski pedagoško književni zbor, 1901. 96–8.
Katalog zur Leih-Bibliothek von Leopold Hartman’s Buchhandlung. Zagreb: Hartman, 1860.
Klaiber, Julius. Das Märchen und die kindliche Phantasie. Vortrag gehalten zum Besten des Invalidenfonds in Stuttgart. Stuttgart: S. G. Liesching, 1866.
Le Men, Ségolène. “Mother Goose Illustrated. From Perrault to Doré.” Poetics Today 13.1 (1992): 17–39.
Lopašić, Dušan (Mišćin, Janko). Tisuć i jedna noć. Arabske priče. Karlovac: Ivan Sagan, 1881.
Lovrić, Sanja. “Nagradne knjige kao oblik plasmana dječjih knjiga do sredine 20. st.” Zbornik radova petog Hrvatskog slavističkog kongresa [in press].
Lüthi, Max. The European Folktale. Form and Nature. Trans. John D. Niles. Bloomington: Indiana UP, 1986.
Majhut, Berislav. “Knjižnica za mladež HPKZ-a do 1918.” Umjetnost i dijete 27.4–6 (1995): 249–68.
–––. Pustolov, siroče i dječja družba. Hrvatski dječji roman do 1945. Zagreb: FFP, 2005.
Najveći i najpodpuniji sistematički popis hrvatskih knjiga i muzikalija koje se dobivaju u Akademijskoj knjižari Lav. Hartmana (Kugli i Deutsch). Zagreb: Hartman (Kugli i Deutsch), 1884.
Popis knjiga (Bücher Verzeichniss) hrv. knjižare i antikvariata M. F. Strmeckoga u Zagrebu. Zagreb: M. F. Strmecki, 1893.
“Popis hrvatskih knjiga u nakladi knjižare Mučnjak i Senftleben.” Danica. Koledar i ljetopis Društva svetojeronimskoga za prestupnu godinu 1880. Zagreb: Društvo sv. Jeronima, 1879. 161–62.
Pričalice. I–V. Zagreb: Albrecht i Fiedler [1881–].
“Pričalice.” Napredak. Časopis za učitelje, uzgojitelje i sve prijatelje mladeži 22.36 (1881): 607.
Propp, Vladimir Jakovlevich. Morphology of the Folktale. Trans. Laurence Scott. Austin: U of Texas P, 1968.
Šenoa, August. Zagrebulje i drugi feljtoni. Zagreb: Globus, 1980.
Stipčević, Aleksandar. Socijalna povijest knjige u Hrvata. III: Od početaka hrvatskog narodnog preporoda (1835) do danas. Zagreb: Školska knjiga, 2008.
Stipetić, Vladimir. “Stanovništvo Hrvatske u XIX. stoljeću (1800–1914).” Hrvatska i Europa: kultura, znanost i umjetnost. IV. Moderna hrvatska kultura od preporoda do modern (XIX stoljeće). Ed. Mislav Ježić. Zagreb: Školska knjiga, 2009. 13–24.
Stojanović, Mijat. Narodne pripoviedke. Zagreb: Hrv. pedagogijsko-književni sbor, 1879.
Tkalac, Imbro. Uspomene iz Hrvatske: 1749–1823, 1824–1843. Trans. Josip Ritig. Zagreb: Matica hrvatska, 1945.
Tomić, Janko. Zornica. Ili zbirka ćudorednih i zabavnih pripoviedakah. I. Karlovac: Ivan Nep. Prettner, 1866.
Tomšić, Ljudevit. Djetinji vrtić. Zabavne pripovjesti dobroj djeci. II. Zagreb: Mučnjak i Senftleben, 1877.
– – –. “Književnost.” Školski prijatelj 3.1 (1870): 14–25.
Turow, Joseph. “The Role of ‘the Audience’ in Publishing Children’s Books.” Journal of Popular Culture 16.2 (1982): 90–9.
Vukelić, Vilma. Tragovi prošlosti. Memoari. Trans. Vlado Obad. Zagreb: Nakladni zavod Matice hrvatske, 1994.
