Krvaveče besede: Podobe ljubezni v delih Louise Bourgeois in Joséja Leonilsona

Povzetek

Julia Kristeva v delu Histoires d’amour trdi, da ljubezen ni nikoli nedvoumna in da v množici literarnih del obstajajo raznovrstne podobe ljubezni. Če je njena domneva pravilna, je ljubezen raznolična. Teze Julie Kristeve so izhodišče za refleksijo o pojmovanju ljubezni v kreativnem procesu in v delih Joséja Leonilsona (Brazilija, 1957–1993) in Louise Bourgeois (Francija/ZDA, 1911–2010). Podobe ljubezni, ki jih lahko zasledimo v delih teh avtorjev, primerjamo s podobami ljubezni v literarnih delih Ernesta Hemingwaya in Henryja Jamesa. Če upoštevamo, da raznolikost ljubezni zadeva tudi utelešeno percepcijo življenjskih izkušenj, ugotovimo, da je v delih Leonilsona in Bourgeoisove upodobljena kot temeljni spopad med idealizacijo in realnostjo. Ta boj je vedno prisoten v medčloveških odnosih, ki so prvenstvenega pomena za Bourgeoisovo. Poznal ga je tudi Leonilson, ko se je soočal s težavami istospolno usmerjenega moškega v tradicionalno katoliški družini in državi. Prisoten ni le v njunih umetniških delih, temveč tudi v samem ustvarjalnem procesu. Ta krvavi boj v drugačni podobi izpričuje tudi Barbara Korun v svoji poeziji, ki jo citiramo v tej primerjalni študiji. Tako pridemo do ugotovitve, da sta si ljubezen in ustvarjalnost podobni: v obeh primerih gre za gibanje, ki se mora uravnotežiti, ali pa – kakor pravi Octavio Paz – za mirovanje gibanja. Ljubezen, ki ni zgolj beseda, temveč dejanje, sprejema svojo raznolikost.