Nesporazumi z medijem
Ključne besede:
literatura in mediji, tisk, elektronski mediji, spletna besedila, avtorstvo, prosti dostop, objavljenost, citiranjePovzetek
K razmisleku o medialnosti (posredovanosti) literature, tj. kako medij oblikuje in določa sporočilo, nas pripravijo alternativne možnosti za prenos sporočila, danes zlasti splet. Specifiko medijev (tako tiskanih kot zaslonskih) razkrivajo napake in nesporazumi, do katerih prihaja ob menjavi medijev zaradi inertnosti uporabnikov. Evidentirani so nesporazumi v literarni in v literarnovedni komunikaciji, ki jim botrujejo lega in usmerjenost besedila, dolžina strani, koncepti avtorstva, dotakljivosti, nezaključenosti, žanrske hibridnosti in neinstitucionalnosti besedila, kultura proste dostopnosti, spremenjeno dojemanje objavljenosti, nove možnosti hrambe in novi načini sklicevanja in citiranja. Viri izkušenj so bili projekt Wikivir s ciljem preseliti oz. prekopirati celotno slovensko literarno produkcijo v javni lasti na splet, strokovna komunikacija na forumu SlovLit in priprava spletnega učbenika Nova pisarija za natis.Literatura
Fiormonte, Domenico in Cinzia Pusceddu. »The Text as a Product and as a Process. History, Genesis, Experiments«. Manuscript, Variant, Genese – Genesis. Ur. E. Vanhoutte in M. de Smedt. Gent: Koninklijke Academie voor Nederlandse Taalen Letterkunde, 2006. 109–28. Academia.edu.
Hladnik, Miran. »Elektronski literarnovedni viri in računalniško pisanje«. Jezik in slovstvo 40.7 (1995): 243–54.
Hladnik, Miran. Nova pisarija. Wikiknjige, 2016.
Hladnik, Miran in Jernej Polajnar. »Wikiji v izobraževanju: Po desetih letih izkušenj«. Andragoška spoznanja 22.4 (2016): 73–83. Wikiverza.
Schillingsburg, Peter L. From Gutenberg to Google: Electronic Representations of Literary Texts. Cambridge: Cambridge University Press, 2006.
