Etika in estetika med posvetnostjo in presežnostjo

  • Dejan Kos
Ključne besede: literatura in etika, literarna veda, etika in estetika, antropocentrizem, posvetnost, presežnost

Povzetek

V svoji dolgi zgodovini sta etika in estetika stopali v raznovrstna razmerja. V predmodernih časih sta bili večinoma tesno prepleteni, s pojavom sekularizacije pa njun odnos postaja nejasen in protisloven. Razprava problematizira koncept estetske avtonomije, ki na Zahodu od 18. stoletja do danes določa razmerje med središčem in obrobjem literarnega polja. Podlago tega koncepta tvori antropocentrična domneva, da estetika v zaprte sisteme smisla vnaša načelo poljubnosti, s pomočjo katerega osamosvojeni subjekt neskončno razširi možnosti svoje samorefleksivne uresničitve. Na tem mestu se ob temeljnem problemu legitimnosti antropocentrizma zastavlja tudi vprašanje o (ne)združljivosti načela poljubnosti z nosilnimi razsežnostmi posameznikove identitete. Tako se denimo estetski prostor semantične odprtosti ne odreka etični razsežnosti, bistveno zaznamovani s semantičnim redukcionizmom. Razrešitev tega protislovja iščemo v absolutizaciji načela odprtosti, ki mu je v radikalnem preseganju antropocentričnih brezpotij pripisan status nepoljubnega in ireduktibilnega izhodišča obeh področij.

Literatura

Allan, Kenneth. Contemporary Social and Sociological Theory: Visualizing Social World. Thousand Oaks, CA: Pine Forge Press, 2006.

Cleermans, Axel. »The Radical Plasticity Thesis. How the Brain Learns to Be Conscious«. Frontiers of Psychology (2011): 59–70.

Foerster, Heinz von. »Responsibilities of Competence«. Journal of Cybernetics 2.2 (1972): 1–6.

Glasersfeld, Ernst von. Wissen, Sprache und Wirklichkeit. Arbeiten zum radikalen Konstruktivismus. Braunschweig: Vieweg, 1987.

Hölderlin, Friedrich. »Patmos«. Sämtliche Werke. Kleine Stuttgarter Ausgabe. 2. zv. Ur. Friedrich Beissner. Stuttgart: Cotta, 1953. 191–193.

Kocijančič, Gorazd. »O rojstvu ethosa«. Religija in nasilje: eseji in razprave. Ur. Vasko Simoniti, Peter Kovačič Peršin, Jan Assmann. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede: Revija 2000, 2008. 195–214.

Kordeš, Urban. »Negovanje netrivialnega«. Primerjalna književnost 35.2 (2012): 41–52.

Kos, Dejan. Evangelij bližine. Ljubljana: KUD Logos, 2015.

Luhmann, Niklas. Ökologische Kommunikation. Kann die moderne Gesellschaft sich auf ökologische Gefährdungen einstellen? Opladen: Westdeutscher Verlag, 1986.

Roth, Gerhard. Fühlen, Denken, Handeln. Wie das Gehirn unser Verhalten steuert. Frankfurt ob Majni: Suhrkamp, 2003.

Schmidt, Siegfried J. Die Selbstorganisation des Sozialsystems Literatur im 18. Jahrhundert. Frankfurt ob Majni: Suhrkamp, 1989.

Snoj, Vid. »O hipostazi in drugi hipostatiki«. KUD Logos (2016). Splet 16. 12. 2016.

Objavljeno
2017-11-02