Kaj je dobra knjiga? Bonae literae v enaindvajsetem stoletju
Ključne besede:
literatura in etika, literarni kanon, literarno vrednotenje, etika in estetika, estetsko izkustvo, subjektivnost, svoboda, metapolitika, modernaPovzetek
Prvi del članka podaja analizo pojma bonae literae, ki nas povede v srž problema dobre knjige pred časom estetske separacije, ki se pojavi ob koncu 18. stoletja. Drugi del poskuša prikazati, da celo v primeru fragmentiranega literarnega kanona pogosto ponavljamo »elitistično« operacijo moči, ki jo kritiziramo. Dolgo pred nastankom sodobne literarne vede, ki je organizirana v univerzitetnih oddelkih in raziskovalnih inštitutih, so se lastnosti dobre knjige nanašale na vrednotenje njenih retoričnih kvalitet, navezav na poetično tradicijo in predvsem na moralne odlike. V 21. stoletju ni enotnega kriterija, po katerem bi lahko presojali, ali je knjiga dobra ali ne, niti v estetskem niti v etičnem smislu. Tako se zdi, da bi odgovor na vprašanje dobre knjige lahko bil tako preprost kakor tudi protisloven: obstajajo dobre knjige in dobre knjige, stare in nove, klasične in moderne, dobre domače in dobre tuje knjige, ki so jih večino napisali veliki romanopisci in manjšino veliki pesniki. Odgovor na vprašanje dobre knjige je problematičen, ker je težko odkriti, kaj povezuje individualno izkušnjo z besedilom in izkušnje nasploh. Seveda rezultat ni izginotje koncepta dobre knjige (še vedno ima nek pomen), temveč predvsem njegova nedoločenost. Zato je vedno potrebna previdnost pri generalizacijah, ne oziraje se na to, ali generaliziramo kulturno ali multikulturno. Zdi se, da še vedno obstaja majhen, skoraj neviden ostanek Erazmovega pojmovanja bonae literae v sodobnem fragmentiranem literarnem kanonu: verjetje v idejo, da ima literatura vrednost sama po sebi.Literatura
Booth, Wayne C. “Ethics and Criticism.” The New Princeton Encyclopedia of Poetry and Poetics. Eds. Alex Preminger and T. V. F. Brogan. Princeton, NJ: Princeton University Press, 1993. 384–386.
Bowie, Andrew. Aesthetics and Subjectivity: From Kant to Nietzsche. Manchester, New York: Manchester University Press, 2003.
Derrida, Jacques. “Passions: ‘An Oblique Offering.’” On the Name. Ed. Thomas Dutoit. Stanford: Stanford University Press, 1993. 1–31.
Eagleton, Terry. Literary Theory: An Introduction. Minneapolis: University of Minnesota Press, 2008 (1983).
Frank, Manfred. Der kommende Gott. Vorlesungen über die neue Mythologie I. Frankfurt am Main: Suhrkamp, 1982.
Genette, Gérard. The Aesthetic Relation. Ithaca, New York: Cornell University Press, 1999.
Joshua Landy. “A Nation of Madame Bovarys: On the Possibility and Desirability of Moral Improvement Through Fiction.” Art and Ethical Criticism. Ed. Garry L. Hagberg. Chichester: Blackwell, 2008. 63–94.
Marino, Adrian. The Biography of “the Idea of Literature” from Antiquity to the Baroque. Albany: SUNY Press, 1996.
Montesquieu, Charles Louis de Secondat Baron de. The Complete Works of M. de Montesquieu. London: T. Evans, 1777, 4 vols. Vol. 4. Web. 26 February 2017. http://oll.libertyfund.org/titles/864.
Newton, Adam Zachary. Narrative Ethics. Cambridge, MA, London: Harvard University Press, 1997.
Rancière, Jacques. The Politics of Aesthetics: The Distribution of the Sensible. London, New York: Continuum, 2004.
– – –. “The Thinking of Dissensus. Politics and Aesthetics.” Reading Rancière. Eds. Paul Bowman and Richard Stamp. London, New York: Continuum, 2011. 1–17.
Robson, Mark. “‘A Literary Animal’: Rancière, Derrida, and the Literature of Democracy.” Parallax 15.3 (2009): 88–101.
Rosso, Stefano. “An Interview with Paul de Man.” Paul de Man. The Resistance to Theory. Minneapolis: University of Minnesota Press, 1986. 115–121.
Shaftesbury, Anthony Earl of. Characters of Men, Manners, Opinions, Times etc. 2 vols. Gloucester, MA: P. Smith, 1963.
Watts, Philip. “Heretical History and the Poetics of Knowledge.” Jacques Rancière: Key Concepts. Ed. Jean-Philippe Deranty. Durham: Acumen, 2010. 104–115.
