Svoboda in nezavedno: nekaj opazk o etiki poiesisa

  • Iztok Osojnik
Ključne besede: literatura in etika, poezija, pesniška govorica, poiesis, techne, nezavedno, svoboda, dogodje, ekstimnost

Povzetek

Etika literature se kaže v tem: ne popustiti glede nezavednega dela. Literatura je poiesis, ustvarjanje, postajanje. Je dogodje biti. Na tem ozadju je mogoče dojeti težo slavnega izreka Samuela Becketta iz Worstward Ho: »Poskusi znova. Naj ti spodleti znova. Naj spodleti bolje« (81). V romanu Neimenljivi piše še: »Ne vem, nikoli ne vem: V tišini, ki je ne poznaš. Nadaljevati je treba, ne morem nadaljevati, nadaljeval bom« (116). Beckett se spopada z molkom, vrti se okoli tišine besed, tišine, ki je ni mogoče ubesediti. »Ta tišina [besede] je Realno, kolikor se upira simbolizaciji v jeziku, in vendar je tisto, kar uokvirja simbolno prej in potem« (Chattopadhyaya 51). Lacan za notranje izločeno naravo tega Realnega uporabi neologizem »ekstimno«. Ekstimno je odgovor na hermenevtično vprašanje o etiki v literaturi, o dogodju literature kot darežljivosti biti (Urbančič, O krizi 11), o nezavednem delu kot meta-etičnem (Badiou) literature ne v njeni estetičnosti niti v njeni moralnosti (niti ne v religioznosti, skoku vere, kakor bi nadaljeval Kierkegaard), ampak v njeni ekstimnosti, v tišini/prepadu biti. V kratkem ekspozeju bom ob analizi pesmi Muanisa Sinanovića »Zaupanje« iz zbirke Dvovid v optiki filozofskih izhodišč v članku na konkretnem literarnem besedilu pokazal, kako pesnik zgoraj skicirani dogodek izpelje ne v pogledu od zunaj, ampak znotraj kot action in progress, kot dogodek, ki aktualizira samega bralca.

Literatura

Areopagit, Dionizij. Zbrani spisi. Ljubljana: Slovenska matica, 2008.

Avrelij, Mark. Dnevnik cesarja Marka Avrelija. Prev. Anton Sovre. Ljubljana: Slovenska matica, 1988.

Beckett, Samuel. Neimenljivi. Prev. Aleš Berger. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2005. (Izbrana dela, 6 zv.)

– – –. Worstward Ho (Nad najhujše). Prev. Andrej Skubic. V rokopisu. Prebrano 12. 2. 2017.

Benjamin, Walter. »Umetnina v času, ko jo je mogoče tehnično reproducirati«. Izbrani spisi. Ljubljana: SH – Zavod za založniško dejavnost, 1998. 145–175.

Césaire, Aimé. »Poetry and Knowledge«. Lyric and Dramatic Poetry 1942–1982. Charlottesville: The University of Virginia Press, 1990. Splet. 12. 11. 2016. w.scribd.com/document/169520222/Cesaire-Poetry-Knowledge. liii–lvi.

Chattopadhyaya, Arka. »Do vrat, ki se odpirajo v mojo zgodbo. Beckett in naravni detritus«. Problemi 53.9–10 (2015): 39–62.

Detela, Jure. Orfični dokumenti: teksti in fragmenti iz zapuščine. Koper: Hyperion, 2011.

Fisher, Mark. Democracy Is Joy. Splet. 13. 7. 2015. http://k-punk.org/democracy-isjoy/.

Freud, Sigmund. »Neue Folge der Vorlesungen zur Einführung in die Psychoanalyse«. Essays III (Auswahl). Ur. Dietrich Simon. Berlin: Verlag Volk und Welt, 1988. 238–295.

Günther, Gotthard. »Martin Heidegger i svjetska povjest ništavila«. Tvrđa 16.1–2 (2016): 24–44.

Heidegger, Martin. Vom Ursprung des Kunstwerks. Stuttgart: Reclam, 1992.

Herbert, Zbigniew. Beli raj vseh možnosti. Ljubljana: Društvo slovenskih pisateljev, 1992.

Hlebnikov, Velimir. »Naša osnova (tonska lestvica bodočnika)«. Apokalipsa 23.198–199 (2016): 42–57.

Kierkegaard, Søren. Strah in trepet. Ljubljana: Društvo Apokalipsa, 2005.

– – –. Etično-religiozni razpravici. Ljubljana: Kud Apokalipsa, 2009.

Lacan, Jacques. Etika psihoanalize. Ljubljana: Delavska enotnost, 1988.

– – –. »Televizija«. Problemi. Eseji 31.3 (1993): 45–88.

– – –. Spisi. Ljubljana: Analecta, Društvo za teoretično psihoanalizo, 1994.

Malik, Om. »Silicon Valley Has an Empathy Vacuum«. The New Yorker. Splet. 28. 11. 2016. http://www.newyorker.com/business/currency/silicon-valley-has-anempathy-vacuum.

Miller, Jacques-Alain. »Elementi epistemologije«. Gospostvo, vzgoja, analiza: zbornik tekstov Lacanove šole psihoanalize. Ur. Slavoj Žižek. Ljubljana: Univerzum, 1983. 1–13.

Osojnik, Iztok. »O etiki kot blagovnem fetišu«. Totalitarizem potrošništva. Ur. Primož Repar. Ljubljana: Društvo Apokalipsa, 2015. 123–135.

– – –. »Neoliberalna paradigma v luči eksperimentalne poezije«. Symposia. Štiri razprave o slovenski poeziji in ena o Dušanu Pirjevcu. Ljubljana: KUD Police Dubove, 2015. 107–160.

Paić, Žarko. Sloboda bez moći. Politika u mreži entropije. Zagreb: Udruga Bijeli val, 2014.

– – –. »Kierkegaard in moč tehnosfere: Kdo je subjekt ‘filozofske vere’?« Totalitarizem potrošništva. Ur. Primož Repar. Ljubljana: Društvo Apokalipsa, 2015. 148–183.

– – –. (ur.). »Tehnosfera: Kibernetika, filozofija informacije, tehnoznanosti«. Tvrđa 16.1–2 (2016): 16–186.

Pareyson, Luigi. Ontologija slobode. Zagreb: Demetra, 2005.

Plato. »Simposion ali o Erosu«. Simposion in Gorgias. Prev. Anton Sovre. Ljubljana: Slovenska matica, 1960. 5–134.

Rimbaud, Arthur. Lettre du Voyant. Splet. 2. 2. 2017. http://bacdefrancais.net/lettre-du-voyant-rimbaud.php.

Sinanović, Muanis. Dvovid. Maribor: Litera. 2016.

Stiegler, Bernard. »Teatar individuacije: pomak u fazi i rješenost kot Simondona i Heideggera«. Tvrđa 16.1–2 (2016): 63–74.

Urbančič, Ivo. »Kritični obrat modernosti«. Friedrich Nietzsche. Onstran dobrega in zlega. H genealogiji morale. Ljubljana: Slovenska matica, 1988. 347–401.

– – –. O krizi: epilog k zgodovini nihilizma. Ljubljana: Slovenska matica, 2012.

Weil, Simone. Trepet in poslušnost. Ljubljana: Društvo izdajateljev časnika 2000, 1985.

Wittgenstein, Ludwig. Tractatus Logico-Philosophicus. Splet. 8. 2. 2017. https://www.gutenberg.org/files/5740/5740-pdf.pdf/.

Wordsworth, William. Pesmi. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004.

– – –. Heart Leap Well. Splet 17. 1. 2012. http:/www.poemhunter.com/poem/hart-leap-well/.

Objavljeno
2017-11-02