Specifičnost dramske forme in etična vprašanja v dramatiki Simone Semenič
Ključne besede:
literatura in etika, slovenska dramatika, Semenič, Simona, dramska forma, postdramsko gledališče, didaskalije, gledalecPovzetek
Članek analizira tri ne več dramska besedila (Poschmann) Simone Semenič, to so zgodba o nekem slastnem truplu […]; medtem ko skoraj rečem še […] ter sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije. Glavne osebe vseh treh del so trpinčene in zlorabljene ženske, žrtve verskih in političnih vojn ter patriarhalnih vzorcev in vsiljenih družbenih vlog. Usode žensk so povzete po resničnih osebah in so fragmentarno postavljene v brezčasen fikcijski okvir. Za pisavo Simone Semenič je značilno spodkopavanje ustaljenih bralnih konvencij, s čimer tesneje vključi bralca v proces dekodiranja in interpretacije besedila. Delitev na glavno in stransko besedilo je presežena, saj didaskalije preraščajo uprizoritvene napotke in postajajo enakovreden del besedila, izpostavljena pa je njihova narativna funkcija. Naslovnik dramskega besedila mora tako za posamezni tekst premisliti temeljna razmerja, kdo govori in komu govori, s tem pa tudi status avtorja, dramskih oseb kot tudi svojo lastno pozicijo. Bralec/gledalec je emocionalno in kognitivno tesneje vpet v dogajanje in tako postane v večji meri tudi soudeleženec in posledično soodgovoren za stanje v družbi. Simona Semenič z inovativnimi besedilnimi strategijami doseže umetniške učinke in razpre etične vidike skozi univerzalno perspektivo. Čeprav krši temeljne dramske konvencije, jih v metadramski obliki hkrati relativizira in revitalizira, nove besedilne strategije pa so kar najtesneje povezane z vprašanji recepcije in moči gledališča danes.Literatura
Grehan, Helena. Performance, Ethics and Spectatorship in a Global Age. Basingstoke [England]; New York: Palgrave Macmillan, 2009.
Ingarden, Roman. Literarna umetnina. Ljubljana: Studia Humanitatis, 1990.
Koron, Alenka. »Vidiki naratologije drame«. Primerjalna književnost 36.3 (2013): 41–59.
Kralj, Lado. »Dve drami o prvi svetovni vojni. Reinhard Goering, Pomorska bitka; France Bevk, V globini«. Primerjalna književnost 19.1 (1996): 95–105.
– – –. Teorija drame. Ljubljana: DZS, 1998 (Literarni leksikon; zv. 44).
Lehmann, Hans Thies. Postdramsko gledališče. Ljubljana: Maska, 2003.
Lukan, Blaž. »Nove tekstne prakse v slovenskem gledališču in strategije uprizarjanja«. Slovenska dramatika. Ur. Mateja Pezdirc Bartol. Ljubljana: FF (Obdobja, 31), 2012. 167–173.
Pavis, Patrice. Gledališki slovar. Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko, 1997 (zv. 124).
Pezdirc Bartol, Mateja. »Recepcija drame: procesi gledanja, gledališki prostor in pojem distance«. Primerjalna književnost 30.1 (2007): 191–201.
– – –. »Slovenske dramatičarke v 21. stoletju: med teorijo, prakso in inovativno pisavo«. Slavistična revija 64.3 (2016): 269–282.
Plahuta Simčič, Valentina. »Grumovi in še tri druge nagrade«. Delo 51.79 (2009): 15.
Poschmann, Gerda. »Gledališki tekst in drama. K uporabi pojmov«. Drama, tekst, pisava. Ur. Petra Pogorevc in Tomaž Toporišič. Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko, 2008. (zv. 148). 97–116.
Rancière, Jacques. Emancipirani gledalec. Ljubljana: Maska, 2010.
Richardson, Brian. »Drama and Narrative«. The Cambridge Companion to Narrative. Ur. David Herman. Cambridge: Cambridge University Press, 2008. 142–155.
Ridout, Nicholas. Theatre & Ethics. Basingstoke [England]; New York: Palgrave Macmillan, 2009.
Semenič, Simona. zgodba o nekem slastnem truplu ali gostija ali kako so se roman abramovič, lik janša, štiriindvajsetletna julija kristeva, simona semenič in inicialki z. i. znašli v oblačku tobačnega dima (2010). Splet. 15. 12. 2016. http://sigledal.org/w/images/0/09/Gostija.pdf.
– – –. sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije. Gledališki list MGL LXVI.1 (2015): 45–92.
– – –. medtem ko skoraj rečem še ali prilika o vladarju in modrosti. Gledališki list SNG Drama Ljubljana XCIV.12 (2015): 29–62.
– – –. »Umetnost se gradi na napakah«. Pogovarjala se je Brina Rafaela Klampfer. Gledališki list SNG Drama Ljubljana XCIV.12 (2015): 22–28.
Semenič, Simona. »Pot do perspektivnega pisanja je dolga«. Pogovarjala se je Jelka Šutej Adamič. Delo 57.82 (2015): 17.
Szondi, Peter. Teorija sodobne drame 1880–1950. Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko, 2000 (zv. 130).
Toporišič, Tomaž. »(Ne več) dramsko v sodobni slovenski dramatiki (Jovanović, Ravnjak, Potočnjak, Skubic, Semenič)«. Slavistična revija 63.1 (2015): 89–102.
Ubersfeld, Anne. Brati gledališče. Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko, 2002 (zv. 135).
