Slovenska književnost III
Ključne besede:
Slovenska književnost III, slovenska književnost, literarna zgodovina, literarne vrste, lirika, epika, dramatikaPovzetek
Slovensko društvo za primerjalno književnost se je lani odločilo, da oživi tematsko zastavljene večere oziroma okrogle mize, spodbujene z izidi pomembnejših – tako prevodnih kot izvirnih – strokovnih del. Prvo med takšnimi srečanji je bila okrogla miza, ki jo je društvo decembra 2001 organiziralo ob izidu knjige Slovenska književnost III (DZS, Ljubljana 2001), skupnem delu osmih literarnih zgodovinarjev in teoretikov. Sodelujoči na okrogli mizi, ki se je odvijala v prostorih Društva slovenskih pisateljev, so razpravljali predvsem o konkretnih problemih in odprtih vprašanjih, povezanih z obravnavo posameznih literarnih vrst, obdobij, avtorjev in del v Slovenski književnosti III, pa tudi o različnih metodoloških in drugih dilemah, ki se odpirajo ob tej knjigi. – Z diskusijskimi prispevki – po vnaprejšnjem dogovoru so se nastopajoči omejili na prva tri poglavja knjige, ki obravnavajo tri glavne literarne vrste – so sodelovali Matej Bogataj, dr. Helga Glušič, dr. Andrej Inkret, Ignacija J. Fridl, Peter Kolšek, dr. Lado Kralj, dr. Irena Novak Popov, mag. Darja Pavlič in dr. Alojzija Zupan Sosič. Skorajda vsi so se odzvali povabilu uredništva Primerjalne književnosti, da svoje prispevke priredijo za revijalno objavo. – S tematskim blokom, posvečenim Slovenski književnost III, želi uredništvo med drugim spodbuditi razpravo o tem, kako danes pisati literarno zgodovino. Temu vprašanju bo, ne nazadnje, posvečen tudi mednarodni simpozij, ki ga bo Slovensko društvo za primerjalno književnost organiziralo letos jeseni. – Avtorji in naslovi prispevkov: 1. Irena Novak Popov: »Lirika v slovenski književnosti«; 2. Helga Glušič: »Spodbuda in izziv«; 3. Alojzija Zupan Sosič: »Slovenska književnost III – pripovedna proza«; 4. Andrej Inkret: »Nekaj stvarnih pripomb«; 5. Lado Kralj: »Kako pisati nacionalno zgodovino drame?«; 6. Darja Pavlič: »Načelo pluralnosti in subjektivnosti«; 7. Ignacija J. Fridl: »Kako danes pisati literarno zgodovino?«Literatura
Alojzija Zupan Sosič:
»Slovenska književnost III – pripovedna proza«
BOROVNIK Silvija, 2001: »Pripovedna proza.« V: Slovenska književnost III (ur. Tine Logar). Ljubljana: DZS.
Slovenska izseljenska književnost I, II, III, 1999 (ur. Janja Žitnik in Helga Glušič). Ljubljana: Založba ZRC (ZRC SAZU) in Rokus.
ZUPAN SOSIČ Alojzija, 2001: »Poti k romanu. Žanrski sinkretizem najnovejšega slovenskega romana.« Primerjalna književnost 24.1. 71–83.
Lado Kralj:
»Kako pisati nacionalno zgodovino drame?«
CORNIS-POPE, Marcel in John NEUBAUER. Towards a History of the Literary Cultures in East-Central Europe: Theoretical Reflections. ACLS Occasional Paper 52. New York: American Council of Learned Societies, 2002.
FOUCAULT, Michel. Arheologija vednosti. Ljubljana: Studia humanitatis, 2001.
HOLLIER, Denis (ur.). De la littérature française. Paris: Bordas, 1993.
KOBLAR, France. Slovenska dramatika. 1. Ljubljana: Slovenska matica, 1972.
KORUZA, Jože. »Dramatika.« Slovenska književnost 1945–1965. 2. B. Paternu, H. Glušič, M. Kmecl, J. Koruza in F. Zadravec. Ljubljana: Slovenska matica, 1967. 7–192.
PERKINS, David. Is Literary History Possible? Cambridge: Harvard University Press, 1992.
POGAČNIK, Jože. »Eksistencializem in strukturalizem.« Zgodovina slovenskega slovstva. 8. J. Pogačnik in F. Zadravec. Maribor: Obzorja, 1972.
PONIŽ, Denis. »Dramatika.« Slovenska književnost. 3. J. Pogačnik, S. Borovnik, D. Dolinar, D. Poniž, I. Saksida, M. Stanovnik, M. Štuhec in F. Zadravec. Ljubljana: DZS, 2001. 203–468.
TRSTENJAK, Anton. Slovensko gledališče. Zgodovina gledaliških predstav in dramatične književnosti slovenske. Ljubljana: Dramatično društvo, 1892.
UBERSFELD, Anne. »Pédagogie du fait théâtral.« Théâtre. Modes d’approche. A. Helbo, J. Dines Johansen itd. (ur.). Bruselj: Editions Labor, 1987. 169–201.
WOLLMAN, Frank. Slovinské drama. Bratislava: Spisy Filozofickej fakulty Univerzity Komenského, 1925.